14. 1. 2019
Odziv Ministrstva za pravosodje
Z vidika resorne pristojnosti za kazensko pravo – 37. člen Zakona o državni upravi (v nadaljevanju: ZDU-1) – pojasnjujemo, da se vožnja pod vplivom alkohola lahko že sedaj obravnavana kot kaznivo dejanje, in sicer v okviru kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen Kazenskega zakonika; v nadaljevanju: KZ-1), kjer je eden od znakov kaznivega dejanja (poleg hude telesne poškodbe, ki je objektivni pogoj kaznivosti) tudi povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti zaradi »kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa«. Ob tem pripominjamo, da je 105. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP), ki določa prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, blanketna norma, ki z vidika znakov kaznivega dejanja iz 323 .člena KZ-1 določa katera je tista kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se uporablja v primeru vožnje pod vplivom alkohola, če je v prometni nesreči iz malomarnosti prišlo tudi do hude telesne poškodbe.
323. člen KZ-1 - Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Udeleženec v prometu, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«.
Kot kvalificirana oblika kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa pa 324. člen KZ-1 določa kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, ki omogoča širšo uporabo kaznivega dejanja ter daje podlago za kaznovanje ogrožanja z grobimi kršitvami cestnoprometnih predpisov med katere spada tudi vožnja »pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi«, pri čemer mora biti seveda kot znak kaznivega dejanja podano tudi ogrožanje (povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe).
324. člen KZ-1 - Nevarna vožnja v cestnem prometu
Voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da a. vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali b. prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali c. vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem: - ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali - na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali - ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let. Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«. Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da predlog predlagatelja glede določitve vožnje pod vplivom alkohola kot kaznivega dejanja, ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo, saj veljavni KZ-1 tovrstna ravnanja že ustrezno sankcionira v okviru kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Ob tem dodajamo, da je vožnja vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola kot gola kršitev zakona (ZPrCP) sicer določena kot prekršek, pri čemer se bo do predloga t. i. »0,0 za vse voznike« v skladu z resorno pristojnostjo za cestni promet opredelilo Ministrstvo za infrastrukturo (38. člen ZDU-1).