Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Brez dela ni jela

1329 OGLEDOV 46 KOMENTARJEV

Moj predlog je, da v Sloveniji nehamo podpirati lenuhe.

Vsak, ki želi prejemati nadomestilo za brezposelnost, bi moral (vsaj za polovični delovni čas) delati družbeno koristna dela : Urejanje parkov/gozdov/mest, pobiranje smeti, sprehajanje / nakupovanje/ pomoč starostnikom, igranje na klavir/branje v domu za ostarele, obdelovanje državne zemlje (njiv), pridelke bi uporabile kuhinje državnih bolnišnic, šol,... sprehajanje zivali in pomoč v zavetiščih, vodenje brezplačnih delavnic (lahko tudi za ostale brezposelne, kar bi povečalo njihovo zaposljivost),...

Poznam namreč precej ljudi, ki ne delajo, ker se jim "ne splača" (beri: ne ljubi), saj so nadomestila primerljiva z minimalno plačo, veliko ljudi pa je prijavljenih na zavodu, hkrati pa delajo na črno.

Z realizacijo predloga bi torej zmanjšali brezposelnost, kot tudi delo na črno, ljudje bi nabirali delovne izkušnje, pridobili delovne navade. Počutili bi se koristne (brezposelnost vodi tudi v depresijo, samomore), povečala pa bi se tudi urejenost okolice, zmanjšali bi se stroški prehrane v bolnišnicah, hrana pa bi bila bolj zdrava.

Seveda bi bilo delo prilagojeno zmožnostim in izobrazbi vsakega posameznika.

31 glasov
26 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR A AnnQu 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


21.01.2019

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Status brezposelnosti ter pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo, ureja Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD). Eden izmed ciljev ZUTD je tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

ZUTD v prvem odstavku 8. člena določa, da se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:

  • ni v delovnem razmerju;
  • ni samozaposlen;
  • ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu;
  • ni kmet;
  • ni upokojenec;
  • nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.

Po prijavi v evidenco brezposelnih oseb zavod z brezposelno osebo dogovori vsebino zaposlitvenega načrta, v katerem skupaj opredelita zaposlitvene cilje, časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe in opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve. Z vpisom v evidenco brezposelnih oseb se brezposelna oseba zaveže k aktivnemu iskanju zaposlitve. Brezposelna oseba je dolžna sprejeti vsako ponujeno ustrezno oziroma primerno zaposlitev. Neizpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo brezposelne osebe, predstavlja razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, če pa je oseba hkrati prejemnik denarnega nadomestila, ji s tem preneha tudi ta pravica.

Skladno z ZUTD so pravice, ki izhajajo iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja (ki se plačuje na podlagi priznane pravice do denarnega nadomestila) in pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri čemer pa skladno z 59. členom ZUTD navedene pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi le brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (oziroma najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, če je brezposelna oseba mlajša od 30 let). Čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost je odvisen od zavarovalne dobe.

Potrebno se je zavedati, da je pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost pravica, ki (kljub dejstvu, da njena višina ni sorazmerna z višino vplačanih prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti) izhaja iz pretekle delovne aktivnosti osebe in se izplačuje na podlagi plačanih prispevkov za brezposelnost. Ne gre torej za pravico, katere podelitev bi bilo potrebno še naknadno »dodatno odslužiti« z nekim (prostovoljnim) delom, poleg tega pa ta pravica predstavlja pomemben element ustavno zagotovljenih kategorij – načela socialne države in pravice do socialne varnosti. Denarnega nadomestila za brezposelnost tudi ni mogoče enačiti s socialnimi transferji, ki so namenjeni posameznikom zaradi blaženja njihove socialne ogroženosti.

Iz opisane zakonske ureditve izhaja, da so obveznosti brezposelnih oseb (torej tudi prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost) in sankcioniranje v primeru njihovega neizpolnjevanja že urejene ter tako ne zahtevajo dodatnega normiranja.

Priloge:

Komentarji