14. 1. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati tudi za predlagane načine ureditve t.i. dvojnega statusa upokojencev. Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi z drugim predlogom, torej možnostjo sklenitve delovnega razmerja ter mirovanja pokojnine upokojencev pojasnjujemo, da taka možnost v zakonodaji obstaja že sedaj. 116. člen ZPIZ-2 določa možnost ponovnega vstopa v zavarovanje za uživalce starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začnejo ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. Torej v primeru ponovne sklenitve delovnega razmerja, so se upokojenci dolžni reaktivirati oziroma ponovno vključiti v zavarovanje, pri čemer jim pokojnina za čas ponovne vključitve v zavarovanje miruje, izplačuje pa se jim dalje takrat, ko se odločijo s prenehanjem zaposlitve ali opravljanja dejavnosti.
ZPIZ-2 omogoča tudi veliko fleksibilnosti pri kombiniranju statusa upokojenca ter aktivnega statusa, saj tudi v primeru reaktivacije oziroma ponovnega vstopa v zavarovanje omogoča, da se upokojenci sami odločijo za obseg sklenitve delovnega razmerja in vključitve v zavarovanje. Lahko se namreč odločijo za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v razponu 2-6 ur ali pa se reaktivirajo za polni delovni čas. Upokojenci imajo tako možnost, da sklenejo pogodbo o zaposlitvi tudi za krajši delovni čas od polnega ter v sorazmernem delu prejemajo poleg plače tudi pokojnino. V vseh primerih se po prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri na novo, in sicer v odvisnosti od obsega ponovne vključitve v zavarovanje (polni ali krajši delovni čas). 117. člen ZPIZ-2 namreč določa, da se zavarovancu pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine, upravičenec pa lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.
Hkrati pojasnjujemo še, da je ponovna vključitev v zavarovanje za polni delovni čas še dodatno stimulirana, saj upokojenci, ki se ponovno vključijo v zavarovanje za polni delovni čas, lahko poleg pokojnine prejemajo še 20% predčasne ali starostne pokojnine.
Ravno tako lahko upokojenci, ne da bi to vplivalo na njihovo pokojnino, opravljajo določene oblike del in ob tem ohranjajo pokojnino v celoti, saj se seveda zavedamo zmožnosti prispevanja družbi, predvsem s stališča izkušenj in znanja ter občasnega dela upokojencev tudi v času, ko že nastopijo upokojitev. Zakonodaja namreč omogoča sklepanje pogodb civilnega prava oziroma avtorske pogodbe, pri čemer upokojencem pokojnina ne miruje. Če namreč niso podani elementi delovnega razmerja, kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo), na primer podjemno pogodbo ali pogodbe po avtorskem pravu v primerih, ko gre za avtorsko delo. Menimo, da je po veljavni delovnopravni zakonodaji pogodbeno delo možno le v primeru občasnih oziroma začasnih del, pri čemer je v zvezi s samo naravo teh del potrebno opozoriti, da gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in, ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa. ZPIZ-2 upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine tako pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb. Hkrati pojasnjujemo še, da upokojenec lahko opravlja tudi začasna in občasna dela v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela ter osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo v skladu z zakonom, ki ureja delo na črno, pod določenimi pogoji pa tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Glede na zgoraj zapisano tako delo upokojencev in prejemanje celotne pokojnine ni v celoti omejeno, saj lahko le-ti opravljajo določena dela tudi po upokojitvi, vendar pa pri tem ne sme biti podana zavarovalna podlaga, na podlagi katere se je upokojenec dolžan ponovno vključiti v zavarovanje.
V zvezi z možnostjo kombiniranja statusa upokojenca ter delavca iz delovnega razmerje, ki je predlagana v prvem predlogu pa pojasnjujemo, da MDDSZ preučuje nove možnosti kombiniranja statusa upokojenca z aktivnimi statusi. Zakonodaja, ki naj bi na novo uredila problematiko oziroma nadgradila že veljavno možnost t.i. dvojnega statusa naj bi bila predvidoma v Državni zbor RS vložena v prvi polovici letošnjega leta. Poudarjamo pa, da je potrebno pri kakršnikoli spremembi ureditve izhajati iz načela enakosti zavarovancev, prav tako pa je potrebno nove sistemske rešitve urediti celovito v okviru vseh socialnih zavarovanj. To pomeni, da je potrebno rešitve ustrezno prilagoditi za vse zavarovance, tako za samozaposlene, kot tudi za delavce v delovnem razmerju, kmete, družbenike in ostale kategorije zavarovancev, predlagane rešitve pa bo potrebno v okviru socialnega dialoga uskladiti tudi s socialnimi partnerji.