31. 8. 2011
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje bo podalo svoje stališče le glede dela predloga, ki navaja obvezno opravljanje javnih del v zavodih, kjer se zdravijo ljudje s hudimi telesnimi poškodbami, kot npr. v Soči, glede obveznega zdravljenja odvisnosti in glede objave osebnih podatkov storilca kaznivega dejanja, saj glede preostalega predloga ni resorno pristojno.
I. VELJAVNA UREDITEV
Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09 in 55/09 – odločba Ustavnega sodišča RS, v nadaljevanju: KZ-1) v četrtem odstavku 86. člena ureja opravljanje del v splošno korist kot način izvršitve (nadomestitev) zaporne kazni, izrečene v obdobju največ dveh let. Kazenski zakonik torej ne omogoča izvedbe del v splošno korist poleg izvrševanja zaporne kazni, temveč le kot nadomestitev, pri čemer mora storilec kaznivega dejanja soglašati z načinom izvršitve.
Prav tako KZ-1 več ne ureja obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, temveč je možno tako zdravljenje le s soglasjem storilca:
- v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom (prva točka tretjega odstavka 65. člena KZ-1),
- v okviru izvrševanja zaporne kazni (četrti odstavek 85. člena KZ-1)
- in v okviru pogojnega odpusta (prva točka osmega odstavka 88. člena KZ-1).
Prvi in drugi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06, v nadaljevanju: Ustava Republike Slovenije) določata, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).
II. PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA OBRAVNAVO
Ministrstvo za pravosodje meni, da predlog 949 ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Obvezno opravljanje javnih del v zavodih, kjer se zdravijo ljudje s hudimi telesnimi poškodbami, bi bilo lahko v nasprotju s četrtim odstavkom 49. člena Ustave Republike Slovenije (prisilno delo je prepovedano). Prav tako je vprašljivo, ali bi bilo obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog uspešno, saj je uspešnost zdravljenja odvisna predvsem od volje oziroma motivacije odvisnika (storilca kaznivega dejanja).
Prav tako je izpostavljanje imena in priimka storilca kaznivega dejanja v javnosti v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, saj je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (38. člen Ustave Republike Slovenije). Pri tem pa je treba izpostaviti tudi domnevo nedolžnosti (27. člen Ustave Republike Slovenije). Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Tako tudi domnevni storilec kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa velja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Odziv Ministrstva za promet
Ministrstvo je sporočilo, da delovanje in praksa zavarovalnic ni v njihovi pristojnosti, zato je predlagatelja napotilo na Slovensko zavarovalniško združenje.