Drzava (mi vsi) zaposlenim v javnem sektorju placuje prispevke za drugi pokojninski steber.
Ne vem zakaj bi bili zaposleni v JS kaj posebnega. Tudi se ni o tem posvetovalo z ljudstvom na referendumu. Ali naj drzava prispevke za drugi pokojninski steber placuje vsem ne glede na to, kje so zaposleni ali pa nobenemu.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Sloveniji v sistem dodatnih pokojninskih zavarovanj (II. pokojninski steber) spada poklicno zavarovanje (oz. obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje), kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (v nadaljevanju: KDPZJU) in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (dodatno pokojninsko zavarovanje). Skupna lastnost vseh treh zavarovanj je, da gre za naložbena pokojninska zavarovanja, ki v pretežni meri delujejo po sistemu v naprej določenih prispevkov (»defined contribution«).
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljata temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Gre za zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje pa je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.
KDPZJU predstavlja posebno obliko dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katero so vključeni vsi javni uslužbenci in je posledica dogovora med sindikati javnega sektorja in Vlado RS iz leta 2003, da se dogovorjeno zvišanje plač trajno spremeni v premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Pravna podlaga za uvedbo KDPZJU je Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, ki določa, da se v zavarovanje vključijo javni uslužbenci, zaposleni v osebah javnega prava, za katere velja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
KDPZJU se izvaja v okviru Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (pred preoblikovanjem Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence), ki ga upravlja Modra zavarovalnica, d.d.. KPSJU je zaprti krovni pokojninski sklad, namenjen izključno javnim uslužbencem. Iz predloga izhaja, da naj država prispevke za II. pokojninski steber plačuje vsem ne glede na to, kje so zaposleni (ne samo javnim uslužbencem) ali pa nobenemu.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je v veliki meri usmerjeno v delodajalce, da svojim zaposlenim zagotovijo dodatno pokojninsko zavarovanje (davčne spodbude za delodajalce). V Republiki Sloveniji je tako velika večina zavarovancev v dodatno pokojninsko zavarovanje vključena preko svojega delodajalca (več kot 96% zavarovancev je vključeno v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje). V okviru KDPZJU Republika Slovenija nastopa kot delodajalec javnih uslužbencev in jim zagotavlja določena relativno nizka vplačila za KDPZJU. Na podlagi teh vplačil, ki se bodo do uveljavitve pravic iz tega zavarovanja plemenitila z donosom pokojninskih skladov, si bodo javni uslužbenci enako kot vsi ostali vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje zagotovili dodatno starostno pokojnino, katere višina je odvisna od višine privarčevanih sredstev.
Republika Slovenija tako predstavlja vzor ostalim delodajalcem, da svojim zaposlenim zagotovijo dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bo glede na demografske projekcije v prihodnosti le še pridobivalo na pomenu. Na ministrstvu tako pozivamo delodajalce, da vključijo svoje zaposlene v dodatno pokojninsko zavarovanje in jim tako zagotovijo dodaten vir prihodkov v starosti ob pokojnini iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ukinitev KDPZJU ni smiselna in bi bila v nasprotju z dogovori ob ustanovitvi tega zavarovanja. Prav tako pa ni smiselno, da bi država plačevala zaposlenim premije za dodatno pokojninsko zavarovanje. Vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje bi morali v prvi vrsti izvajati delodajalci, ki svojim zaposlenim izplačujejo plače in plačujejo tudi obvezne prispevke za socialno varnost. Glede na navedeno na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predloga ne podpiramo.
Iz Bele knjige o pokojninah in Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022 izhaja, da je potrebno spodbujati večjo vključenost in višja vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje. To sta glavna cilja na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnje.
Odziv Ministrstva za javno upravo
Dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence urejeno v Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence in v Kolektivi pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence. Dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence v javnem sektorju je bilo vzpostavljeno na podlagi dogovora med vlado, ki zastopa delodajalca, in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, in sicer tako, da so se javnim uslužbenci namesto višjih plač pričele izplačevati premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja.