Oblikovanje sklada za izplačilo odškodnin v zdravstvu
1681 OGLEDOV
5 KOMENTARJEV
Predlagam oblikovanje sklada za izplačila odškodnin bolnikom v primeru napake pri zdravstveni obravnavi/oskrbi, ki je dodatno oškodovala zdravje bolnika (zapleti), ne glede na krivdo zdravstvenega delavca. Slednjo naj po potrebi (po izplačilu ustrezne odškodnine bolniku) ugotavljajo in dokazujejo pristojni organi. Podoben predlog je bil podan tudi na predvolilnih soočenjih pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami s strani predsednice Zdravniške zbornice Slovenije.
Zanimov predlog za razmišljanje. Če gledamo dogajanje v zdravstvu in kaj se vse dogaja je potrebno uvesti nekaj takšnega, saj opažamo, da niso rešene neuspele operacije, malomarno delo in primeri, kjer je vzrok napačna diagnoza, ko recimo določen zdravnik skriva pravo sliko samo zato, da nekomu omogoči neko korist. Največji problem je skrivanje vzrokov za določeno obolenje.
Tukaj bi se kaj htro potegnili iz megle tisti, kateri so lumpi in se skrivajo za poštenimi zdravniki.
Nič se ne bi... lumpi bi lahko delali še več lumparij, sistem (ostali zdravniki, ustanove in zbornica) bi jih ščitili, davkoplačevalci bi pa plačevali odškodnine.
www.dnevnik.si/1042734836 - Odškodnine v zdravstvu: v pasteh krivde ...
Napake pri zdravljenju v Sloveniji vedno znova obveljajo za posledico malomarnosti, neznanja in celo značajev zdravnikov ali medicinskih sester. Skandinavci so nasprotno že pred desetletji dognali, da moraliziranje nikomur ne prinese nič dobrega. Namesto da bi pacientu ali svojcem nalagali dokazovanje, da je bilo zdravljenje malomarno, so se osredotočili na finančne kompenzacije za ljudi, ki so utrpeli škodo. To so povezali s sistematičnim ugotavljanjem ozadja napak in preprečevanjem podobnih dogodkov v prihodnje. Vsaj majhno zadoščenje je tako pravočasno, ljudje pa so do odškodnine upravičeni tudi, če so škodo utrpeli zaradi tehničnih napak, na primer pri opremi. Kaj je bil vzrok, da je tehnika zatajila, z vidika pravice pacienta pri takšni rešitvi ni pomembno. Dobri zdravstveni sistemi pravično odškodnino omogočijo tudi brez tožbe na sodišču, potrjuje lestvica organizacije Health Consumer Powerhouse.
Čemu sklad, saj je treba najti napake in odgovorne ustanove, ter posamezniki... (v vsakem primeru se verjetno dokazovanje napake oz. napak ne bi pohitrilo in sredstva iz sklada se ne bi kar nakazovala...). V skladu pa bi bilo koliko denarja?? Kdo mislite, da bi ta denar plačal? In kako bi bil podeljen 1/2 Ljubljana, 1/4 Maribor in ostalo drugi centri...Predvidevam da zdravstvene ustanove imajo sklenjena te vrste zavarovanja, kjer je tudi potrebno dokazovati in potem sredstva gredo iz zavarovalnice, kar je podobno kot če bi šla iz sklada (pri čemer bi bilo z dokazovanjem verjetno podobno).
V primeru ugotovljene škode na zdravju bi bolnik prejel odškodnino. Odgovornost bi se iskala kasneje. Za odkrivanje strokovnih napak so pristojne posebne komisije. Ne razumem, zakaj bi morala biti sredstva razdeljena na posamezne centre. Iz njih bi črpali vsi, ko bi bilo to potrebno in utemeljeno.