Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pravice živali

4012 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Zadnje čase vedno pogosteje opažam, da se s hišnimi in nekaterimi rejnimi živalmi dela izjemno grdo, se jih muči, živijo v neprimernih razmerah.

Za ta čas bi bilo primerno, da se prepove t.i. "dvoriščne pse", ki cele dneve preživijo na verigi ali v majhnem pesjaku, da začnejo tekati v krogih in kazati znake stresa. Še vedno se dogaja, da ima nekdo dvoriščnega psa na verigi in ko gre družina na morje, pes ostane na tej verigi. Tudi kadar je zelo vroče in nima sence, kadar dežuje, kadar sneži, kadar je zunaj zelo mrzlo, kadar zmrzuje, kadar je narejeno tako, da se pes z verigo lahko kam zaplete in nima več dostopa do vode in hrane.

Prav tako bi bilo za ta čas primerno, da se malo zbudi VURS. Opažam, da se tam nič ne dogaja v zvezi s prijavami mučenja živali. Tudi sama sem tja že pošiljala elektronsko pošto. Bolj konkretno je šlo za konja, ki je imel zlomljeno nogo in so se lastniki delali, da tak pač je in so ga takega jahali. Nisem bila deležna niti odgovora s strani VURSA. Prav tako obstaja več primerov zanemarjanja druge hlevske živine. Tu bi morala biti zakonodaja bolj stroga, potrebno bi bilo preverjanje in spodbujanje ljudi da sodelujejo - ker velikokrat si ti ne upajo sodelovati. Še en primer, ki sem ga v živo videla - nečloveško pretepanje krav mlekaric. Če se VURS s tem ne more ukvarjati, potem bi bilo dobro dati kakšno pristojnost več društvom, ki so namenjena pravicam živali?

Menim, da današnja zakonodaja dopušča veliko "zdrsov" in je zelo nedodelana. Morda Slovenija res še ni pripravljena za to, da se popolnoma opusti mučenje rejnih živali (za mleko, meso, itd.), toda nekaj več bi se definitivno moralo storiti v zvezi s pravicami domačih živali.

Moralo bi se uzakoniti tudi obvezno s/k, neupoštevanje tega bi moralo biti strogo kaznovano, saj gre za malomarnost in namerno povečevanje števila živali, ki jih je že tako več kot je prebivalcev v Sloveniji (številke iz VURSa). Prav tako se s tem dogajajo še druga kazniva dejanja, kot so pogosto metanje živali v vrečkah v reke, na ceste, pohojanje, metanje v steno, zavijanje vratov, itd. Gre za grozovita dejanja, ki so v Sloveniji, sp

23 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Jagoda Tkalec 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 7. 2018

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Slovenija je postavila temelje skrbi za živali že v svoji ustavi. V 72. členu ta določa, da morajo biti živali zaščitene pred mučenjem. Živali v našem pravu imajo poseben položaj, lastnik z njimi lahko prosto razpolaga in z njimi ravna le na način, določen v okviru zakonsko postavljenih omejitev. Večino teh omejitev in način ravnanja ureja matični predpis s tega področja, to je Zakon o zaščiti živali (Ur.l.RS, št. 38/13, UPB-3 in 21/18, ZNOrg). Zakon je bil sprejet v letu 1998 in večkrat posodobljen, ter številni podzakonski akti, ki podrobneje urejajo posamezna področja, na primer področje rejnih živali, področje hišnih živali in podobno. Z vstopom v Evropsko unijo se je Slovenija ponovno zavezala načelom skrbnega ravnanja z živalmi. Lizbonska pogodba, ki je nasledila Amsterdamsko, izrecno navaja, da so živali čuteča bitja, in da je treba upoštevati potrebe za zaščito njihove dobrobiti. Iz te določbe izhaja cela vrsta evropske zakonodaje, ki je bila v času pristopa v Evropsko unijo prenesena v slovenski pravni red. Nekatera področja, ki zahtevajo še podrobnejšo skrb, kot na primer zaščita živali med prevozom in zaščita živali pri usmrtitvi, urejajo enotni evropski akti: Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 ureja področje zaščite živali med prevozom, Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 pa ureja področje zakola. Uredbi se neposredno uporabljata v vseh državah članicah. Zakon o zaščiti živali je krovni zakon, ki določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma kateri posegi na živalih so prepovedani. Nadalje določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, pri prevozu in pri izvajanju določenih posegov na rejnih živali. Prav tako določa pogoje, ki jih je treba zagotoviti pri izvajanju poskusov na živalih, pri zakolu in usmrtitvi živali in ureja postopke, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali. Zakon o zaščiti živali je bil dvakrat dopolnjen. V letu 2007 so bila dopolnjena poglavja o prevozu in o poskusih na živalih. Z zakonom se je uvedel postopek odvzema nevarnih psov, ki so povzročili posebno hude telesne poškodbe ali smrt in ravnanje s tistimi psi, ki so povzročili lahke telesne poškodbe. V letu 2013 pa je bil zakon dopolnjen z novimi poglavji o poskusih na živalih, natančneje je opredelil obveznosti lastnikov psov glede označevanja in registracije psov ter prepovedal preprodajo psov, uporabo divjih živali v cirkusih in rejo živali za krzno. Na podlagi zakona so sprejeti številni pravilniki, ki natančneje urejajo posamezna področja zaščite živali. Predpisi se spreminjajo in posodabljajo, saj se na področju zaščite in dobrobiti živali intenzivno raziskuje in nova znanstvena spoznanja vplivajo na znanje in vedenje o odgovornem ravnanju z živalmi. Skrbnik živali je skladno s 7. členom dolžan ustrezno poskrbeti za žival, ki jo ima v oskrbi. Živali mora zagotoviti ustrezno bivališče, hrano, vodo in oskrbo, svobodo gibanja, dovolj prostora, če je žival privezana ali zaprta, ter ustrezno svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival. Vse to na način, ki ustreza vrsti živali in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem. Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju. Če skrbnik opusti dolžno skrb za žival in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona (hujša poškodba ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, okvara zdravja ali smrt) se šteje, da gre za mučenje živali. Zakon opredeljuje vrsto ravnanj z živalmi kot prepovedana ravnanja. Če so prepovedana ravnanja storjena naklepno in imajo za posledico poškodbe, trpljenje ali smrt, gre za mučenje živali. Prepovedana ravnanja so:

  • zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;
  • izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
  • prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
  • streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
  • obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki žival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzročene pa so ji poškodbe in bolečina. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena prodaja in uporaba limanic za zatiranje škodljivih glodavcev;
  • organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
  • uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
  • preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljenje perutnine, aplikacija farmacevtskih preparatov ali drugih snovi z namenom izboljšanja športnih dosežkov (doping) ter uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje;
  • vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
  • preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja;
  • lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
  • namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
  • krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
  • izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
  • lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
  • zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
  • reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
  • posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi;
  • spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
  • dejavnost prodaje psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti;
  • tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo;
  • reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pristojni organ, ki opravlja nadzor nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali in izvaja redni nadzor v skladu s planom dela, opravlja pa tudi izredni nadzor na podlagi prijav in po uradni dolžnosti na zahtevo strank. Poleg UVHVVR je za nadzor nad izvajanjem dela Zakona o zaščiti živali (prepovedana ravnanja, nevarni psi in nevarne živali, fizično varstvo psov na javnem mestu) pristojna tudi Policija. Mučenje živali je s Kazenskim zakonikom (341. člen; Ur.l.RS, št. 50/12-UPB, 6/16-popr, 54/15, 38/16 in 27/17) opredeljeno kot kaznivo dejanje, za kar je zagrožena zaporna kazen oziroma denarna kazen. Kazniva dejanja obravnava sodna veja oblasti.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 16. 5. 2018 | 09:28:55

Pravice živali

Zadnje čase vedno pogosteje opažam, da se s hišnimi in nekaterimi rejnimi živalmi dela izjemno grdo, se jih muči, živijo v neprimernih razmerah.

Za ta čas bi bilo primerno, da se prepove t.i. "dvoriščne pse", ki cele dneve preživijo na verigi ali v majhnem pesjaku, da začnejo tekati v krogih in kazati znake stresa. Še vedno se dogaja, da ima nekdo dvoriščnega psa na verigi in ko gre družina na morje, pes ostane na tej verigi. Tudi kadar je zelo vroče in nima sence, kadar dežuje, kadar sneži, kadar je zunaj zelo mrzlo, kadar zmrzuje, kadar je narejeno tako, da se pes z verigo lahko kam zaplete in nima več dostopa do vode in hrane.

Prav tako bi bilo za ta čas primerno, da se malo zbudi VURS. Opažam, da se tam nič ne dogaja v zvezi s prijavami mučenja živali. Tudi sama sem tja že pošiljala elektronsko pošto. Bolj konkretno je šlo za konja, ki je imel zlomljeno nogo in so se lastniki delali, da tak pač je in so ga takega jahali. Nisem bila deležna niti odgovora s strani VURSA. Prav tako obstaja več primerov zanemarjanja druge hlevske živine. Tu bi morala biti zakonodaja bolj stroga, potrebno bi bilo preverjanje in spodbujanje ljudi da sodelujejo - ker velikokrat si ti ne upajo sodelovati. Še en primer, ki sem ga v živo videla - nečloveško pretepanje krav mlekaric. Če se VURS s tem ne more ukvarjati, potem bi bilo dobro dati kakšno pristojnost več društvom, ki so namenjena pravicam živali?

Menim, da današnja zakonodaja dopušča veliko "zdrsov" in je zelo nedodelana. Morda Slovenija res še ni pripravljena za to, da se popolnoma opusti mučenje rejnih živali (za mleko, meso, itd.), toda nekaj več bi se definitivno moralo storiti v zvezi s pravicami domačih živali. Vsakdo ne more imeti živali, ker se dela z njimi razno, da sploh ne govorim kaj vse.

Verzija predloga z dne, 16. 5. 2018 | 09:36:51

Pravice živali

Zadnje čase vedno pogosteje opažam, da se s hišnimi in nekaterimi rejnimi živalmi dela izjemno grdo, se jih muči, živijo v neprimernih razmerah.

Za ta čas bi bilo primerno, da se prepove t.i. "dvoriščne pse", ki cele dneve preživijo na verigi ali v majhnem pesjaku, da začnejo tekati v krogih in kazati znake stresa. Še vedno se dogaja, da ima nekdo dvoriščnega psa na verigi in ko gre družina na morje, pes ostane na tej verigi. Tudi kadar je zelo vroče in nima sence, kadar dežuje, kadar sneži, kadar je zunaj zelo mrzlo, kadar zmrzuje, kadar je narejeno tako, da se pes z verigo lahko kam zaplete in nima več dostopa do vode in hrane.

Prav tako bi bilo za ta čas primerno, da se malo zbudi VURS. Opažam, da se tam nič ne dogaja v zvezi s prijavami mučenja živali. Tudi sama sem tja že pošiljala elektronsko pošto. Bolj konkretno je šlo za konja, ki je imel zlomljeno nogo in so se lastniki delali, da tak pač je in so ga takega jahali. Nisem bila deležna niti odgovora s strani VURSA. Prav tako obstaja več primerov zanemarjanja druge hlevske živine. Tu bi morala biti zakonodaja bolj stroga, potrebno bi bilo preverjanje in spodbujanje ljudi da sodelujejo - ker velikokrat si ti ne upajo sodelovati. Še en primer, ki sem ga v živo videla - nečloveško pretepanje krav mlekaric. Če se VURS s tem ne more ukvarjati, potem bi bilo dobro dati kakšno pristojnost več društvom, ki so namenjena pravicam živali?

Menim, da današnja zakonodaja dopušča veliko "zdrsov" in je zelo nedodelana. Morda Slovenija res še ni pripravljena za to, da se popolnoma opusti mučenje rejnih živali (za mleko, meso, itd.), toda nekaj več bi se definitivno moralo storiti v zvezi s pravicami domačih živali.

Moralo bi se nekako urediti tudi, da vsakdo ne bi mogel imeti živali. Predvsem, da lastniki, ki so že namerno mučili živali ali bili do njih malomarni na način, da je morala žival trpeti, da taki ljudje ne bi mogli nikoli več priti do živali. Malomarno je tudi, če se živali ne kastrira ali sterilizira in če se jih ob težavah ali znakih bolezni ne odpelje k živinozdravniku.

Morali bi razmisliti o strožji kazni za ljudi, ki svojih živali ne sterili

Verzija predloga z dne, 16. 5. 2018 | 09:41:30

Pravice živali

Zadnje čase vedno pogosteje opažam, da se s hišnimi in nekaterimi rejnimi živalmi dela izjemno grdo, se jih muči, živijo v neprimernih razmerah.

Za ta čas bi bilo primerno, da se prepove t.i. "dvoriščne pse", ki cele dneve preživijo na verigi ali v majhnem pesjaku, da začnejo tekati v krogih in kazati znake stresa. Še vedno se dogaja, da ima nekdo dvoriščnega psa na verigi in ko gre družina na morje, pes ostane na tej verigi. Tudi kadar je zelo vroče in nima sence, kadar dežuje, kadar sneži, kadar je zunaj zelo mrzlo, kadar zmrzuje, kadar je narejeno tako, da se pes z verigo lahko kam zaplete in nima več dostopa do vode in hrane.

Prav tako bi bilo za ta čas primerno, da se malo zbudi VURS. Opažam, da se tam nič ne dogaja v zvezi s prijavami mučenja živali. Tudi sama sem tja že pošiljala elektronsko pošto. Bolj konkretno je šlo za konja, ki je imel zlomljeno nogo in so se lastniki delali, da tak pač je in so ga takega jahali. Nisem bila deležna niti odgovora s strani VURSA. Prav tako obstaja več primerov zanemarjanja druge hlevske živine. Tu bi morala biti zakonodaja bolj stroga, potrebno bi bilo preverjanje in spodbujanje ljudi da sodelujejo - ker velikokrat si ti ne upajo sodelovati. Še en primer, ki sem ga v živo videla - nečloveško pretepanje krav mlekaric. Če se VURS s tem ne more ukvarjati, potem bi bilo dobro dati kakšno pristojnost več društvom, ki so namenjena pravicam živali?

Menim, da današnja zakonodaja dopušča veliko "zdrsov" in je zelo nedodelana. Morda Slovenija res še ni pripravljena za to, da se popolnoma opusti mučenje rejnih živali (za mleko, meso, itd.), toda nekaj več bi se definitivno moralo storiti v zvezi s pravicami domačih živali.

Moralo bi se uzakoniti tudi obvezno s/k, neupoštevanje tega bi moralo biti strogo kaznovano, saj gre za malomarnost in namerno povečevanje števila živali, ki jih je že tako več kot je prebivalcev v Sloveniji (številke iz VURSa). Prav tako se s tem dogajajo še druga kazniva dejanja, kot so pogosto metanje živali v vrečkah v reke, na ceste, pohojanje, metanje v steno, zavijanje vratov, itd. Gre za grozovita dejanja, ki so v Sloveniji, sploh na podeželju izjemno pogost pojav. Živinozdravniki znajo preveriti katera žival je bila pred kratkim breja in če lastnik nima dokazov kam je dal njene mladiče oz. komu jih je dal v posvojitev, potem je kriv.

Glede sterilizacije živali: obstaja bolezen, ki se ji reče navidezna brejost, ki jo dobijo samo nesterilizirane živali ženskega spola. Gre za hudo vnetje maternice, ki lahko povzroči celo smrt. V času bolezni žival prenaša grozne bolečine. Mislim, da bi moral biti nekdo, ki to dopušča ali pa dopušča možnost, da se take stvari dogajajo, prav tako strogo kaznovan. Zavedam se, da obstajajo reditelji živali, ki imajo dokaz, da so izučeni, tiste bi bilo treba le delno omejiti. Veliko je pa dvoriščnih "šteparjev", ki niti malo ne omogočajo živalim lepega življenja in jih razmnožujejo samo zato, da bi na hitro zaslužili.

Komentarji