Legalizacija (pravnega) splava za moške

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Po pregledu prejetega predloga ugotavljamo, da le-ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kot prvo izpostavljamo, da 55. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok. Iz te ustavne svoboščine izhajajo pravice do informiranja in svetovanja o načinih in sredstvih za uravnavanje rojstev, ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, preprečevanja zanositve (kontracepcija, sterilizacija) in pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Gre za individualno človekovo pravico in ne skupno pravico partnerjev oziroma zakoncev. Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je pravica ženske, da razpolaga s svojim telesom oziroma o njem odloča sama.

V nadaljevanju pojasnjujemo veljavno zakonodajo glede ugotavljanja in izpodbijanja očetovstva, pri čemer smo upoštevali opisane situacije, to je, da se otrok rodi izven zakonske zveze. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa v 87. členu, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje očetovstva (če se je s priznanjem otrokova mati strinjala) in ugotovitev očetovstva (sodna odločba) se vpišeta v matični register. ZZZDR nadalje določa v 123. členu, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, v primeru rednega šolanja pa tudi po polnoletnosti in sicer največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Družinski zakonik, ki se uporablja od 15.4.2019 dalje, bistveno ne spreminja ureditve glede očetovstva za otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi.

Nadalje pojasnjujemo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v sodbi, številka: U-I-328/05-12 z dne 18.10.2007, zavzelo stališče, da pravica posameznika do poznavanja svojega izvora spada v sklop osebnostnih pravic in da temelj in mejo ustavnega varstva osebnostnih pravic določata 34. in 35. člen Ustave Republike Slovenije. Iz sodbe nadalje izhaja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije že sprejelo stališče (odločba številka: U-I-25/95 z dne 27.11.1997), da imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave Republike Slovenije) posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. V zvezi s tem je Ustavno sodišče Republike Slovenije opozorilo na pomembnost prvega odstavka 7. člena Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradi list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP), ki določa, da mora biti otrok takoj po rojstvu vpisan v rojstno matično knjigo in ima od rojstva pravico do imena, pravico pridobiti državljanstvo in po možnosti pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj. Drugi odstavek istega člena pa določa, da bodo države pogodbenice zagotovile uresničevanje teh pravic v skladu s svojo notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s tega področja, še posebej tam, kjer bi bil otrok sicer brez državljanstva.