Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Legalizacija splošne stavke zasebnega sektorja

2403 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Kot smo ne dolgo nazaj videli, lahko v sloveniji skupaj stavka ves, ali pa večina javnega sektorja, in je to javno celo dobro sprejeto.

Predlagam podoben ukrep za zasebni sektor, sploh, ko je za nastale krivice kriva država (previsoki davki, prispevki, ipd.)

Torej, v primeru prevelikih nezadovoljstva nad državo (dvig ddv, višanje prispevkov, dodatna birokracija, ipd.), lahkodelavci zasebnega sektorja (koordinirano recimo z OZS in GZS) skličejo vsesplošno stavko uperjeno proti državi, kjer za tisti mesec (ali več, če je potrebna daljša stavka) ne vplačujejo dajatev državi.

Torej hipotetičen scenarij, država namesto spusta DDV na predkrizno raven, DDV dvigne na 24% (kot so nekateri želeli), GZS/OZS/ostali koordinirano napovejo stavko za (recimo) november, kar pomeni da novembra vsa podjetja delujejo normalno, ampak:

  • Podjetja ne plačajo DDV, carin in ostalih dajatev državi, niti jih ne zaračunajo stranki
  • Ne vplačajo se prispevki delavcev - delavci dobijo na račun bruto plačo
  • Ne plačujejo se državne in poldržavne storitve (npr. rtv prispevek), in davščine (NUSZ, ...)
  • Podjetja ne zaračunavajo trošarin (npr. na gorivo)
  • + vse ostalo, kar se danes plačuje državi

Če v tem mesecu dni pride do dogovora z državo, seveda naslednji mesec sledi "normalni režim" dela, "dolgovi" za stavkovni mesec pa država odpiše, oz. se upošteva, kot da bi bilo vse plačano.

Torej podoben sistem, kot ko stavka javni sektor (npr. zdravniki), kjer ne-nujni pacienti niso deležni obravnave (pa čeprav so jim trgali prispevke od plače, dodatne prispevke je plačal delodajalec, pa še dopolnilno zavarovanje so plačali), zdravniki pa zaradi tega ne dobijo neplačanih nadur za "nadoknadit" manjkajoče dni.

12 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D delavec43 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 7. 2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Veljavna pravna ureditev pravice do stavke v naši državi temelji na ratificiranih mednarodnih dokumentih (Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Spremenjena Evropska socialna listina, Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic), Ustavi Republike Slovenije in posebnem zakonu.

Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do stavke v 77. členu, v poglavju o gospodarskih in socialnih pravicah, ko izrecno določa, da imajo delavci pravico do stavke. To pomeni, da je pravica do stavke individualna pravica delavca, ki pa jo je mogoče uresničevati le kolektivno. Na podlagi drugega odstavka navedenega člena ustave pa je dovoljeno pravico do stavke zakonsko omejiti, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti.

Temeljno zakonsko podlago ureditve pravice do stavke v Republiki Sloveniji predstavlja Zakon o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/1991, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: ZStk), ki stavko definira na ta način, da določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje tako ekonomskih in socialnih pravic, kot tudi interesov iz dela. Nosilci pravice do stavke so torej delavci. Zakon ureja stavko tako v javnem kot v zasebnem sektorju, pri čemer je nekaj določb skupnih, dodatno pa ZStk vsebuje še specifične določbe, ki se nanašajo na pravico do stavke za zaposlene v javnih službah, državnih organih ter v vojski in policiji.

Zakon v nadaljevanju določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zagotovitev zakonitosti stavke, kar Vpliva tudi na pravice in varstvo delavcev, ki so udeleženi v stavki. Ti pogoji pa so med drugim povezani tudi z organizacijo in izvedbo stavke.

Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZStk je stavko možno organizirati v podjetju, drugi pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: organizacija), delu organizacije, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošno stavko, pri čemer zakon ne ločuje te pravice na javni in zasebni sektor. Kot možne organizatorje stavke zakon določa delavce, ki lahko organizirajo stavko v organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu in sindikate, ki poleg navedenih lahko organizirajo tudi stavko v panogi ali dejavnosti ter splošno stavko.

Upoštevaje navedene zakonske določbe je skladno z veljavno zakonodajo možno organizirati tako stavko v posameznih dejavnostih javnega ali zasebnega sektorja kot tudi splošno stavko, in sicer za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in tudi interesov iz dela, pri čemer sklep o začetku take stavke sprejme pristojni organ sindikata.

Uporabo določb Zakona o stavki, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo pravice in obveznosti v zvezi s stavko nadzoruje delovna inšpekcija. Za presojo, ali je konkretna stavka zakonita ali ne, pa je mogoče v skladu s 6. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih sprožiti kolektivni delovni spor pred delovnim sodiščem.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev možnosti organiziranja stavke ustrezna in tudi skladna z mednarodnimi dokumenti, ki urejajo to področje.

Priloge:

Komentarji




  • v vferfila

    Stavka je naperjena proti delodajalcu. Delodajalcu, v zelo specifičnih primerih proti državi - če je nekaj zelo narobe, a v tem primeru ne ločujemo javnega od zasebnega sektorja.

    • B Burek Man

      Saj zato bi rabili tako "stavko"/državljansko nepokorščino, kjer bi se teh 600.000 (ali kolikorkoli že je) ljudi v realnem sektorju lahko uprlo vse večji lakoti države. Včasih smo imeli kmečke upore, danes pa rabimo nekaj takega.

  • z znalček

    Meni se zdi predlog neumen. Predlagatelj očitno misli, da je država nek subjekt, ki je v družbi nepotreben in je sovražnik gospodarstva. Resnica je ravno nasprotna. Država (in z njo povezani davki) obstaja ravno zato, da so ustvarjeni pogoji, da lahko družba in z njo tudi gospodarstvo funkcionira. Če predstavniki gospodarstva niso zadovoljni z vodenjem države imajo za to predvidena sredstva. Npr. predstavnike v državnem svetu s svojimi pooblastili. če so ta premajhna (po moje so) lahko predlagajo referendum za spremembo ustave, na volitvah podprejo ustreznejše kandidate itd. poskus miniranja institucij države bi se gospodarstvu vrnil kot bumerang.

     

    Aja pa še to: gospodarstvo ima vse pravice stavke, za razliko od javnega sektorja, kjer kar velik del te pravice nima, ali pa je zelo omejena.

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      In čakati 4 leta, da morda pride na oblast druga stranka, ki bo deloma delovala v skladu z vašimi potrebami... - ne bo šlo! Sistem, ki ga imamo je preveč rigiden in se potrebne spremembe dogajajo prepočasi ali pa mnoge sploh ne.

       

      Potrebujemo neposredno demokracijo, v kateri se bomo državljani o potrebnih družbenih vprašnjih in spremembah odločali sproti, in tako noslili tudi odgovornost za naše odločitve. Sedaj se odgovornost (četudi povsem upravičeno) vali na dosedanje vlade. V kolikor bi odgovornost dobili ljudje, bi se precej bolj zanimali za politiko, lastna življenja in družbene okoliščine.

       

      V kolikor bomo še naprej prepuščali vodnje države eni ali nekaj strankam za 4 letni mandat, četudi se glede različnih družbenih vprašanj ne strinjamo z nobeno stranko v celoti, bomo še naprej morali sprejemati nepotrebne kompromise in odločitve, ki niso po godu celo večini slovencev, in se bodo spremembe še naprej odvijale prepročasi.

       

    • B Burek Man

      Država vse bolj omremenjuje gospodarstvo z prispevki, davki in drugimi obveznostnmi, medtem ko se čakalne vrste v zdravstvu povečujejo, število zaposlenih v javnem sektorju tudi, in to sploh takih v raznih agencijah za mešanje zraka. Pa razni razpisi za čudne kulturnike z "umetnostjo", brez publike, pa TEŠ-i, pa falconi, operacijske mize in 2. tiri.

       

      Stavka v gospodarstvu škodi ravno gospodarstvu samemu, ki pa trpi zaradi države, ki vse več in več vzema, in vse manj da. Država mora biti "suha", policija, zdravstvo, sodstvo, sociala samo za dela nezmožne (pa tukaj ni govora o lenuhih, ampak invalidih, ipd.) in minimalna birokracija. Ne pa zdaj, ko se kljub vsej digitalizaciji in več kadrih še dlje čaka na npr. gradbeno dovoljenje kot prej. Zobarji so pa že itak skoraj da obvezno privatni, ker pri državnih iz male pike pride do puljenja, v času dokler prideš na vrsto.

       

      Poglej samo enega recimo enega obrtnika zaposlenega pri doo-ju, strankam izda za 4000eur računov samo za delo (brez materiala, orodja, regresa, dopusta, bolniške, prevoza, ipd), in od tega dobi na račun neto plače 1700eur (torej od 4000eur odšteješ ddv, pa dobiš bruto-bruto plačo, preračunano pride 1700eur neto - firma ni dobila nič, niti za stroške računovdstva, nič nič). Čeprav je plačal že dvojne prispevke za naprimer zdravstvo, mora plačat še dopolnilno zavarovanje privat zavarovalnici, in od teh 1670 gre dobrih 20% še na ddv in trošarine (gorivo,...). Torej čistega neta je cca 1300.

      In kaj dobi od teh 2700, ki je šlo državi? 9 mesecev čakanja na plombo.

       

      Torej, proti komu naj ta delavec stavka, če v primeru zgoraj delodajalec ni dobil niti evra (in si je naredil minus zaradi vseh stroškov), država je pa pobrala 2700eur? V primeru stavke avtorja zgoraj, bi delodajalec najprej dobil dobil 4000eur delavec pa 2750 na račun (torej ostane 1250 še delodajalcu). Država pa nič, ker so že dosti nakradli vse mesece prej.

  • g gepard tiger

    Ena velika razlika je med javnim sektorjem in zasebnim sektorjem. Javni sektor je plačan iz državnega proračuna zasebni pač ne. Recimo, da imate privat podjetje ali bi stavkali proti sebi in si delali škodo samemu sebi. Vlada, bi morala najnižje plače toliko razbremeniti, da bi imel vsaj 800 eurov neto plače in podjetje nebi imelo dodatnih stroškov. Če več zaslužiš, več trošiš in država bi dobila več davka v proračun.

    • B Burek Man

      Kolikor sem jaz razumel je tukaj ravno ideja, da gre biznis as usual, samo da se nic denarja ne placuje drzavi ta mesec... torej da javni sektor ostane brez financ, privat pa deluje naprej.

       

      Je pa to se en tistih predlogov, ki vemo, da ni sanse, da bodo sli skozi