Predlagam vladi, da pripravi predpis, ki bo zajel tudi odgovornost sodnika, ki zavlačuje pri odločanju.
Če odloča 5 let, opomin, če odloča 10 let, denarna kazen, če odloča 15 let začasni odvzem sodniške funkcije, če odloča 20 let ali več, trajni odvzem sodniške funkcije.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na podlagi 60.c člena Zakona o sodiščih (ZS; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15 in 23/17) in s soglasjem ministra za pravosodje vsako leto sprejme časovne standarde za prihajajoče leto, s katerimi je določen pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah ter stopnjah sodišč. Časovni standardi so merilo učinkovitosti poslovanja posameznih sodišč in predstavljajo orodje, ki sodiščem omogoča prilagajanje delovnih procesov z vidika hitrosti reševanja zadev ter zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku, in tako prispevajo k varovanju interesa strank, da brez nepotrebnega odlašanja pridejo do zakonite in pravilne sodne odločbe. Njihova javna objava vsem zainteresiranim omogoča dodaten vpogled v poslovanje sodišč, uporabnikom sodišč (strankam, odvetnikom, državnim tožilcem in drugim) pa okvirno informacijo o hitrosti reševanja zadev na posameznem sodišču, s čimer pripomorejo k večji pravni varnosti in predvidljivosti postopkov ter transparentnosti poslovanja sodišč. Sodstvo se je v okviru Strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020 tudi zavezalo, da bo pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev skrajšalo na 6 mesecev, pričakovani čas rešitve ostalih zadev pa na 3 mesece. Glede predloga, ki se nanaša na ukrepe za nadzor nad kvaliteto dela sodnikov pojasnjujemo, da odgovornost sodnikov in sodišč normativno urejajo Ustava RS (Ustava; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.), Zakon o sodniški službi (ZSS; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15 in 23/17) in ZS.
Trajni mandat sodnikov določa Ustava v 129. členu in je ena izmed prvin sodniške neodvisnosti. Trajnost sodniške funkcije ne pomeni nedotakljivosti in neodgovornosti. V 132. členu Ustave s podnaslovom prenehanje in odvzem sodniške funkcije je določeno, da sodniku preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določa zakon; da lahko državni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši, če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon; da državni zbor sodnika razreši, če ta naklepno stori kaznivo dejanje z zlorabo sodne funkcije, ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo.
Ustava prepušča ureditev razlogov in postopka za ugotovitev teh razlogov ter ugotovitev prenehanja sodniške funkcije zakonu. ZSS tako podrobno ureja razloge, zaradi katerih lahko preneha sodniška funkcija, iz česar izhaja, da sodniku, ki ne ustreza sodniški službi, sodniška funkcija preneha. Sodnik je tudi disciplinsko odgovoren. ZSS v 81. členu določa vrsto dejanj, ki pomenijo disciplinske prekrške in za katere izreka disciplinsko sodišče predpisane sankcije. Zaradi težje disciplinske kršitve, zaradi katere sodnik ne bi bil več primeren za opravljanje sodniške funkcije, se izreče sodniku prenehanje sodniške funkcije.
Zakonodaja pozna širok nabor institutov nadzora nad kvaliteto dela sodnikov, kot so ocena sodniške službe, ugotavljanje disciplinske odgovornosti, službeni nadzor sodnikovega dela, in institutov, ki se nanašajo na delo sodišča, kot so pregled poslovanja sodišča in izvajanje nadzora nad sodno upravo. Uporaba posameznih institutov je primarno v pristojnosti predsednikov sodišč, sodnikov samih in sodnega sveta, določene vzvode pa ima v omejeni obliki tudi minister za pravosodje oziroma Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje.
Pomembna novost je krepitev položaja in pristojnosti sodnega sveta. Zakon o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17), ki se uporablja od 20. 11. 2017, zagotavlja prenos pristojnosti glede disciplinskega sankcioniranja sodnikov s sodišč na sodni svet, kar poenoti standarde pričakovanega delovanja sodnikov na vseh slovenskih sodiščih in prispeva k povečanju splošnega zaupanja v pravosodje ter spremembe strukture disciplinskih organov.
V okviru pravnih sredstev pa poznamo varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki omogoča uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnih postopkov. Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO; Uradni list RS, št. 67/12 – uradno prečiščeno besedilo) ureja opravljanje zadev sodne uprave iz pristojnosti sodišč in zadev pravosodne uprave iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo te pravice in pravično zadoščenje v primerih njene kršitve.
Glede na vse zgoraj navedeno zaključujemo, da sta pobudi, kot ju naslavlja državljan, v posameznih predpisih že ustrezno normirani.