Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Omejitev hrupa v življenjskem okolju

4378 OGLEDOV 23 KOMENTARJEV

Hrup v življenjskem okolju postaja vse večji problem. V odnosu do tega problema smo na stopnji držav tretjega sveta, kar pomeni, da za naše vlade hrup sploh ni resen problem. Mejne vrednosti hrupa so že 20 let nespremenjene in temeljijo na zastareli direktivi EU. Poleg tega uredba povsem zanemarja določene vrste hrupa, npr. nizkofrekvenčni hrup. O problemu nizkofrekvenčnega hrupa je bil MOP obveščen že vsaj deset let nazaj in vse pobude so bile takrat zavrnjene z utemeljitvijo, da s tega področja nimajo dovolj znanja, da bi lahko pripravili ustrezen predpis.

V vladni proceduri je nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Zaradi izključitve javnosti pri sprejemanju uredbe, si je MOP prislužil negativno oceno KPK, ki je v postopku sprejemanja uredbe zaznala velika korupcijska tveganja in dajanje prednosti zasebnim interesom pred javnim interesom zagotavljanja zdravega življenjskega okolja.

Vlado pozivam, da s sprejetjem sporne in za ljudi škodljive uredbe ne hiti. V naslednjem mandatu naj se pripravi dober predpis, ki bo vseboval:

  • znižanje in ne zvišanje dovoljenih ravni hrupa v okolju, kot je bil (na srečo neuspešen) poskus vlade v tem mandatu,
  • obravnavo nizkovrekvenčnega hrupa in omejitev le-tega. Gre za hrup, ki ga povzročajo stroji v težki industriji, vetrne elektrarne in tudi tovorni promet na AC. Ta hrup je za zdravje še veliko bolj škodljiv, kot običajen hrup "slišnih" frekvenc.
  • zavezo, da se v prihodnje dovoljene ravni hrupa le še nižajo in nikakor ne zvišujejo.

Znižanje dovoljenih ravni hrupa nikakor ne bo negativno vplivalo na gospodarski razvoj, saj bomo prisiljeni opustiti stare in umazane tehnologije ter uvajati nove in čistejše. Nekaj konkretnih primerov:

  • za znižanje nizkovrekvenčnega hrupa, ki ga povzroča tovorni promet na AC, bo potrebno omejiti število in hitrost tovornjakov ter dati prednost električnim agregatom pred dizelskimi
  • za znižanje ravni hrupa zaradi industrije bo potrebno poskrbeti za boljšo zvočno izolacijo industrijskih hal ter zamenjavo zastarelih strojev z novimi, ki ne povzročajo toliko hrupa in vibracij.

Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica in poskus vlade, da to pravico obide, je obžalovanja vreden.

40 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ahac36 nuncij 147 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 7. 2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Vlada RS je 22. 6. 2018 sprejela Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18), ki bo stopila v veljavo 7. 7. 2018. Nova ureditev med drugim ureja hrup z gradbišč in uvaja nekatere izboljšave predhodne ureditve, ne spreminja pa mejnih vrednosti kazalcev hrupa.

Uredba z namenom, da se izogne, prepreči ali zmanjša škodljive učinke zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu, določa stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, podrobnejšo vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), vsebino OVD, vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa, vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom in začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa in njihove prilagoditve.

Uredba se uporablja za hrup v okolju, ki ga na posameznem območju osnovne namenske rabe prostora povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom. Gre za predpis, ki vključuje zahteve po ustreznih protihrupnih ukrepih, če vir onesnaževanja okolja s hrupom presega mejne vrednosti določene v uredbi. Med vire onesnaževanja s hrupom sodi tudi naprava katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske dejavnosti povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Povzročitelj obremenitve, torej upravljavec vira hrupa, je po uredbi dolžan zagotoviti obratovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje, v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa tj. Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) in izvesti ukrepe varstva pred hrupom, če njegovo obratovanje presega mejne vrednosti kazalcev hrupa predpisane za naprave.

Uredba ne normira nizkofrekvenčnega hrupa. Spremembe ureditve te vrste hrupa je za pričakovati po objavi priročnika o okoljskem hrupu, ki ga v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravlja Svetovna zdravstvena organizacija, ter priprave ustrezne zakonodaje na nivoju Evropske skupnosti.

Menimo, da je s sprejetjem uredbe predlog smiselno že implementiran.

Komentarji




  • F Ferenc
  • F Ferenc

    200 tisoč Slovencev ima okvaro sluha

    prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175040059

    Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik.

  • F Ferenc

    Hrup in z njim povezane kršitve opredeljujeta Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) (Ur. l. RS, št. 70/06) in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05). Uredba ureja predvsem področje hrupa, ki izhaja iz dejavnosti različnih subjektov. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb uredbe imajo inšpektorji za varstvo okolja - Inšpektorat RS, pristojen za varstvo okolja (17. člen uredbe).

  • F Ferenc

    Policija ima fonometer za preverjanje hrupa vozil.

    Zakaj policija ne zna izmeriti hrupa iz gostinskih lokalov, na glasbenih prireditvah, na gasilskih veselicah (t.i. prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti)?

  • F Ferenc
  • F Ferenc
  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Odgovor na odgovor vlade:

    V praksi je tako, da je državi/politikom malo mar za hrup v mestu. Občina Ljubljana dovoljuje koncerte in prireditve sredi bivalnih naselij, do 23 ute, 1 ure ponoči ali dlje, pod pretvezo tradicionalnih koncertov ali drugih pretvez, četudi je na koncertu prisotno malo ljudi, a so seveda profitne narave. Vsi ljudje maokoli morajo prenašati močno previsok hrup, ki presega vse mejne vrednosti. Na primer nedavni koncert na igrišču Tabor Ljubljana, ki je direktno nasproti doma upokojencev. Občina na vprašanja in očitke ne odgovarja.

    Vsiljevanje glasbe ljudem NI umetnost, NI kultura. Daleč od tega.

    Koncerte znotraj bivalnih naselij bi morali prepovedati, ter jih organizirati na temu primernih mestih, kot so zaprte dvorane itn.

    Hrupa v mestu je čedalje več, kot tudi prometa. Prehrupno je že vsakodnevno življenje, občina Ljubljana pa za nameček, dovoljuje 10x preglasne koncerte.

    Z lahkoto bi se koncerti odvijali v glasnosti, da je zadovoljiva za obiskovalce koncerta, a neeeee, glasnost "mora" presegati vse meje tako, da morajo koncert prisiljeno poslušati tudi vsi ljudje pol kilometra naokoli. - Bolani, dojenčki, stari ljudje, delovni ljudje, zdravstveni delavci, ki imajo odgovorno delo reševanja življenj in morajo mori delu biti skoncentrirani in spočiti, živali, itn.

    Mislim, kje je vaša empatija in zdrava pamet? Zaradi egotripa glasbenikov in profita, kršite ustavno pravico ljudi po počitku in bivanju v zdravem okolju.

    Kdor želi glasne koncerte, naj gre v temu namenjene dvorane, ne pa vsiljevati hrupa na vsak način.

  • J Jani 40

    V kolikor si pomirjen s sabo je zvonenje iz zvonika cerkve veliko bolj blagodejno za dušo, kot pa brnenje sosedove dvotaktne ali štiritaktne kosilnice ( full gas) 1 uro ali več in če je teh sosedov veliko le to ni 1x na teden, mapak vsak dan. Toliko v komentar tistim ki jih moti zvonenje, se pa da glede pogostosti in intezitete zvonjenja v strnjenih naseljih marsikaj, da dogovoriti, tako da kar v akcijo.

     

    Ja nizkofrekvenčni zvok je dejansko bolj nevaren, saj ga težko zaznamo in se mu praviloma ne znamo umakniti, kot lahko to naredimo pri zaznanem hrupu.

  • T Tipkovnica

    Obvezno omejiti oz. ukrepati zoper hrup iz luke Koper ! V nočnem času po zakonu mora biti mir in tisina ! Prebivalci sirsega obmocja luke Koper so prikrajsani, oskodovani itd. !

    • a ahac36 nuncij

      Tu gre za problem nizkofrekvenčnega hrupa, ki ga trenutno predpisi sploh ne obravnavajo. V operativnem načrtu varstva pred hrupom za obdobje 2012 do 2017 je sicer omenjeno, da je nizkofrekvenčni hrup za zdravje še veliko bolj škodljiv kot visokofrekvenčni hrup, a v nadaljevanju ta vrsta hrupa ni več omenjena. Torej je MOP že leta 2012 priznal, da se zaveda nevarnosti nizkofrekvenčnega hrupa, ni ukrenil pa nič, da bi zaščitil zdravje državljanov. Gre najmanj za nevestno delo znanih uradnikov, ki se na MOP že desetletje in več ukvarjajo s hrupom, če ne že za povzročitev splošne nevarnosti.

  • s stanislav kac

    Sem za! Vsako dnevni cerkveni teror (gre za zvočni terorizem) povzroča veliko škode našemu zdravju in dobremu počutju. V našem naselju se nekaj da dan ne moremo pogovarjat oz. se med zvonenjem ne slišimo! ZA! ZA! ZA!

    • Ikona uporabnika bortchy bortchy

      ori nas tudi lovci streljajo v urbanem okolju na vse pretege in to od jutra to noči !

      Absolutno je pottrrebno zagotoviti mirno življenje brez bilo kaktega strasa katerega povzroča hrup

  • I Izbrisan uporabnik 2127

    Ministrstvo za okolje in prostor je že dolgo nazaj postalo ministrstvo za povzročanje škode okolju. Vsaka vlada namerno nastavi nesposobnega ministra, glavni krivci, kot so razni sekretarji in njim podrejeni, pa ostajajo že vsa leta isti, posledično tudi inšpektorat ne deluje bolje. Še bolj žalostno je to, da so kazenske ovadbe proti takšnim uradnikom, ki služb sploh ne bi smeli imeti, zavržene, kar veliko pove o delovanju te države. Skrajni čas je, da se ljudje zganemo in ustavimo državo pri takšnem "delovanju".

    Tistim, ki se pritožujejo glede lajanja psov - pogost lajež je vedno znamenje, da lastnik s psom ne ravna ustrezno, najpogosteje je za to krivo neukvarjanje lastnika s psom, včasih tudi napačna socializacija psa. Pri nas si vsak lahko omisli psa, potem pa pozabi nanj, žival pa osamljena trpi. To bi morala učinkovito reševati MInistrstvo za kmetijstvo z boljšo zakonodajo s področja zaščite hišnih živali, ne toliko MOP. Pritiskajte na lastnike, naj se ukvarjajo s psi ali naj jih dajo komu, ki bo bolje skrbel zanje, pa bo problem rešen.

    • h heizenberg

      Ne deluje. Kakršen lastnik, takšen pes, ker drugače ne more biti. Lastnike bevskajočih psov bi morali kaznovati toliko časa, da bi psa odstopili nekomu, ki je vešč dela z njimi.

    • I Izbrisan uporabnik 2127

      Ja, ampak za kaznovanje potrebujete dobro zakonsko podlago. Prav to sem že napisala.

  • j jan31

    Sem za. Dodal bi da se cerkveno zvonenje ne obravnava po evropskih direktivah ampak se naredi nove lokalne direktive. In da ne pozabim omeniti laježa cuckov ki so moteči človek pa nima pravnega sredstva da se zaščiti pred tem.

  • D DR

    Iz lastnih izkušenj: Na Prulah, skoraj malo da ne v centru mesta, že dolga leta in še danes obstaja industrija za predelavo in izdelavo gumenih izdelkov. Prostori se nahajajo med stanovanjskim kompleksom, delavnica je obdana s stnovanji iz vseh strani, kar pomeni, da se udarni hrup, ki je zakonsko definiran (pomeni, da je država imela strokovnjake, ki imajo dovolj znanja, da spišejo predpise) širi čez in čez. Inšpektorat je bil s strani stanovalcev večkrat poklican, da uredi sporno zadevo, a se njim ni zdela sporno. Odgovor je bil, da to ni v njihovi domeni in da se je potrebno obrniti na civilno tožbo. A zakonsko definirano, v ustavi zaspiano, a državo še vedno to ne gane. Podjetje še kar naprej 6 dni v tednu deluje, razbija in da ne govorim o smradu, ki se širi ob predelavi gume.

     

    • Ikona uporabnika bortchy bortchy

      potem pa inšpektorju kako vzgojno !

  • D DavidoffC

    Sosed, ki je najemnik, si je v Ljubljani v urbanem okolju in v strnjenem naselju omislil imeti kure, peteline, race in še kaj. Petelini tekom dneva zelo pogosto kikirikajo, dogaja se da na dve minuti. Potem je slišati še kure, ki izvalijo jajca, race ... in tako je lahko cel dan, včasih pa še ponoči. No, ko je imel gosi, je bilo še veliko huje.

     

    V bližini je cerkev s precej glasnimi zvonovi, ki jih lahko poslušamo vsakih petnajst minut med 7. in 19. uro.

     

    V bližini so poslovne stavbe in hotel, kjer cele dneve in noči brenčijo klimatske in drugačne naprave.

     

    V okolici je tudi kar nekaj psov, ki jim je preprosto dolgčas, zato nam z laježem krajšajo noči, podnevi pa jemljejo koncentracijo.

     

    Hrupa je vedno več, zato bi bil skrajni čas za ukrepanje.

    • a ahac36 nuncij

      Žal ta predlog ni namenjen preganjanju pasjega laježa in kikirikanj petelinov. Dobro je, če se človek malo poglobi ali poduči, preden komentira...

  • t toxico

    Pri meni sosedov pes laja po več ur ko ga prime , da ne omenjam zvonenja , ki me nervoznega naredi zadnje leto pa še letala v hiši zaprto okno muzika pa slišiš letalo kako buči najmanj vsake pol ure pa nisem pri letališču ampak na vasi.

  • a andrejček

    pogrešam opredelitev hrupa, ki ga cerkev povzroča z zvonenjem... to ni melodija, kar sedaj trdi uredba, ampak vsakodnevni teror, ki ga 4x na uro, med 6.00 in 24.00 uro povzroča cerkev.

    • Ikona uporabnika bortchy bortchy

      tudi to je res a bo potrebno nov predlog sestavit. Kot pravijop v gnilem času totalitarizma tega ni bilo a je vse delovalo kot mora !