5. 6. 2018
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18) določa, da je do denarne socialne pomoči upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma. Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za preživetje v višini, kot jo določa veljavni zakon. Denarna socialna pomoč je namenjena samski osebi oziroma družini kot celoti. Višina denarne socialne pomoči, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, se določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje - od minimalnega dohodka samske osebe oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine (t.i. cenzus) odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek)
Minimalni dohodek samske osebe oziroma seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine se po veljavnem zakonu določi v skladu z ekvivalenčno lestvico in glede na razmerje do osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Denarna socialna pomoč se upravičencu, ki je trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali ki je nezaposlen in starejši od 63 let za ženske in 65 let za moške, ter je brez premoženja, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali je v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo te pogoje, dodeli trajno.
Upravičenec do denarne socialne pomoči je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Zakon nadalje določa da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za razloge se štejejo med drugim razlogi, zaradi katerih je pristojni organ za zaposlovanje osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in sicer če odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja, odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev. Ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči torej center za socialno delo preveri pogoje za pridobitev te pravice. Če vlagatelj izpolnjuje pogoje, se mu pravica prizna, v nasprotnem primeru pa se mu vloga zavrne. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelne oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Odklonitev ali prekinitev zaposlitve ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.
Z vlogo, ki jo mora oseba izpolniti za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se opozori vlagatelja, da je dolžan v osmih dneh sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na pravico iz javnih sredstev, ter da je upravičenec v primeru lažnega prikazovanja, zamolčanja podatkov ali nepravočasnega sporočanja podatkov, dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva.
Upravičenci po tem zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Denarna socialna pomoč ni univerzalna pravica, ki bi pripadala osebi, ker ni zaposlena in nima stalnega dohodka, temveč se okoliščine preverjajo tako, da se pravica prizna za določen čas treh mesecev ali šestih mesecev. Sistem socialnega varstva zagotavlja temeljno zaščito v obliki individualiziranih pomoči za premagovanje osebnih stisk in ekonomskih težav. Posameznik in družina morata izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi, preden sta lahko upravičena do socialne pomoči države.