Vsak zaposleni v javni upravi naj vsak dan konec delovnega dne napiše kaj je delal in bo potem razvidno ali je še smisleno imeti to delovno mesto ali ne in se bo odločevalec lažje odločil. Ocenjujem, da jih velika večina dela zelo malo ali nič. Potrebujemo malo, dobro plačano in visoko profesioanlno javno upravo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi z navedenim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da predloga ni možno realizirati, saj je preveč splošen. Ker v predlogu ni natančneje opredeljeno, na koga se pravzaprav nanaša očitek o prevelikem številu in nedelu zaposlenih, v okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo pojasnjujemo glede zaposlenih v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti.
Delovna razmerja javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: organi) ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07–UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju: ZJU). V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da organi sklepajo delovna razmerja in upravljajo s kadrovskimi viri v skladu s sprejetimi kadrovskimi načrti. Kadrovski načrt je pomemben akt v poslovanju organa, saj se z njim prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let (drugi odstavek 42. člena). V skladu z ZJU mora biti kadrovski načrt usklajen s sprejetim proračunom (prvi odstavek 44. člena). Nadalje ZJU določa, da morajo vsi organi imeti za organiziranje svojega dela akt o sistemizaciji delovnih mest, razen če poseben zakon ne določa drugače (prvi odstavek 21. člena). V aktu o sistemizaciji morajo biti skladno z notranjo organizacijo organov določena posamezna delovna mesta, ki so potrebna za izvajanje nalog, zaradi katerih je organ ustanovljen. Poleg tega mora akt o sistemizaciji vsebovati tudi najmanj opis nalog posameznega delovnega mesta in navedbo pogojev za njegovo zasedbo. Ob tem pojasnjujemo še, da je sicer organiziranost in število zaposlenih v državni upravi v pristojnosti Vlade Republike Slovenije, v državnih organih v pristojnosti predstojnikov teh organov in v upravah lokalnih skupnosti v pristojnosti županov.
V zvezi s predlogom za zmanjšanje števila zaposlenih dodatno pojasnjujemo, da so bili zaradi javnofinančnih razmer v preteklih letih sprejeti številni varčevalni ukrepi. Med njimi posebej opozarjamo, da je od leta 2005 dalje veljala politika zmanjševanja števila zaposlenih oziroma omejevanje zaposlitev in da so Zakoni o izvrševanju proračuna Republike Slovenije določali, da se število zaposlenih ne sme spreminjati oziroma dovoljeno število zaposlenih v državnih organih ne sme povečevati. Šele Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 – ZJF-H) je v 60. členu (politika zaposlovanja) določil, da vlada lahko v izjemnih primerih odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov v letu 2018 poveča za največ 0,7 odstotka.
Glede na navedeno menimo, da ni mogoče kar tako pavšalno in brez verodostojnih ocen trditi, da je zaposlenih preveč. Predlog ne vsebuje nobenih argumentov za takšne navedbe in ne upošteva vrste in narave nalog, ki jih javni uslužbenci opravljajo. Prav tako so očitki, da velika večina zaposlenih dela zelo malo ali nič, popolnoma nekorektni in brez utemeljene podlage, zato menimo, da predlog ni sprejemljiv oziroma ni primeren za nadaljnjo obravnavo.