Rešitev stanovanjskega problema za mnoge
Ker je oddajanje v najem nepremičnino - stanovanje precej nehvaležno opravilo (predvsem tvegan posel, saj lahko hitro kot najemodajalec ostaneš tudi brez nepremičnine) se mnogi ne odločajo za oddajo stanovanja v najem. Ukrepi države pa so neprimerni in imajo celo kontra učinek. Saj ima država kaznovalno politiko za tiste ki imajo stanovanje prazno ter zakonodaja preveč ščiti najemnika kar posledično privede do ravno nasprotnega učinka. Visokih najemnin ipd. Zato sem napisal ukrepe, kaj bi država morala storiti da bi več ljudi oddajalo v najem, da bi stanovanje dobili tudi mlade družine in ljudje z ljubljenčki.
Država pobere 3 najemnine na leto v obliki davka! Ker če bi država: 1. za vse bivalne nepremičnine, katere se oddajajo pod xy% povprečja najemnin v občini za m2 priznala 50% popusta pri davku na oddajanje premoženja v najem. ali pa bi stanovanja glede na lego in opremo razdelila na: revno, komfordno, luksuzno in potem priznala 70% popusta pri davku za revna stanovanja. in 30% za komfordna. 2. posodila mladim družinam in socialno šibkim 500-1000€ varščine. (če se preselijo morajo vrnit! in varščina direkt najemodajalcu na trr) 3. bila porok za vse mlade družine in socialno šibke za do 1,5 leta zapadlih obveznosti. (za revna stanovanja) 4. bi socialno šibkim plačala fixen znesek xy% na mesec za najemnino v 1. točki opisanem stanovanju. ne pa da da socialno šibkim recimo 400€ da gre v najem, potem pa naprej več nima za najemnino in postane breme najemodajalca. 5. določila kriterije za zgoraj navedene pomoči: ena samska oseba: gre lahko v sobo ali garsonjero par gre lahko v garsonjero par z otrokom v enosobno ali dvosobno stanovanje par s dvema otrokoma dvo ali trosobno stanovanje ...itd. 6. gre najemnika prijavit in odjavit iz stalnega/začasnega prebivališča najemodajalec. 7. poseben zakon - pravilnik kjer bi bila zbirka vseh splošnih pravil v razmerju najemnik-najemodajalec Potem bi bilo vse bistveno drugače in lažje za obe strani.