Predlagam ukinitev instituta osebnega stečaja, ki se je izrodil in ne služi več svojemu namenu, razen izigravanja upnikov. Po 10 letih se je izkazalo, da osebni stečaj ni bila primerna rešitev. Itak že izvršilni postopek sam omogoča, da če nimaš premoženja se postopek ustavi.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
I. Potrebe po urejanju položaja prezadolženih fizičnih oseb
Zakonska ureditev stečajnih postopkov je bila v Republiki Sloveniji celovito prenovljena konec leta 2007. Področje, ki je bilo potrebno prenove – pravzaprav novega urejanja, je bilo tudi urejanje premoženjsko-pravnih razmerij prezadolženih oseb. Na pomanjkanje zakonskega urejanja tega področja in brezizhoden položaj prezadolženih posameznikov je poleg takratne pravne teorije vidno opozoril tudi Varuh človekovih pravic v svojem letnem poročilu za leto 2005:
»Varuh pogosto prejema pobude, v katerih posamezniki zatrjujejo prezadolženost in hudo socialno stisko zaradi obveznosti plačila dolgov. Upniki, zlasti banke v postopkih izvršbe brezkompromisno uveljavljajo prisilno izterjavo dolgov. Slovenija se po ustavi opredeljuje kot pravna in socialna država, kar mora imeti odmev tudi pri urejanju posledic prezadolženosti fizične osebe. Tako smo soglašali s stališčem o pravni praznini glede urejanja prezadolženosti posameznika, da se zagotovi (sorazmerno) poplačilo upnikov, vendar ob zagotavljanju osnovne eksistence dolžnika in spoštovanju njegovega dostojanstva. Treba bi bilo sprejeti zakon, ki bi uredil vprašanje povračila in oprostitve dolgov, ki jih posameznik kot dolžnik ne zmore poplačati. Varuh se pridružuje predlogom za sprejem zakona o oprostitvi dolgov prezadolženih fizičnih oseb. Zakonska ureditev »osebnega« stečaja z uzakonitvijo postopka za oprostitev dolgov je koristna za dolžnika in njegove najbližje, ki jih je zavezan preživljati, ter pogosto tudi za upnike, ko se zagotovi nadzorovano sorazmerno poplačilo v njihovo korist.« (Enajsto redno letno poročilo, Ljubljana, junij 2006, str. 51)
Predmetno področje je bilo tako (poleg novega instituta stečaja zapuščine) predmet normativnega urejanja v letu 2007 v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljnjem besedilu ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07; trenutno veljavno: Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C).
II. Osebni stečaj kot generalna izvršba
Enako kot stečajni postopek nad pravno osebo tudi postopek osebnega stečaja predstavlja postopek t. i. generalne izvršbe, ki se po 382. členu ZFPPIPP vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, ker je tega premoženja premalo, da bi bili poplačani vsi upniki v celoti. Osebni stečaj se javno okliče. Odločitve sodišča in drugi podatki o posameznem postopku so za javnost brezplačno dostopni na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (122. člen ZFPPIPP).
Začetek osebnega stečaja ima pomembne posledice na premoženjsko-pravni položaj dolžnika. Iz dolžnikovega premoženja se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spada vse dolžnikovo premoženje, ki ga ima ob začetku tega postopka, poleg tega pa tudi vse premoženje, doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase. Po 389. členu ZFPPIPP spada v stečajno maso tudi dolžnikova plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, ter premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. ZFPPIPP se glede omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja v tretjem odstavku 389. člena sklicuje na uporabo določb 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US)), torej omejitev, ki veljajo v izvršilnem postopku. Dolžnik mora sodišču, zato da se lahko premoženje zarubi in posledično unovči, poročati o svojem premoženjskem stanju in o njegovi vsaki spremembi, prav tako pa mora dolžnik o spremembah obvestiti upravitelja, ki ga tekom osebnega stečaja nadzoruje (384. in 401. člen ZFPPIPP).
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, brez soglasja sodišča pa tudi ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (386. člen ZFPPIPP). Dolžnik ima tekom preizkusnega obdobja tudi dodatne obveznosti. Če je zaposlen, mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dolžnik, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, pa si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Kot že navedeno, stalni prejemki stečajnega dolžnika, pridobljeni tekom postopka, spadajo do vrednosti, nad katero izvršba ni omejena, v stečajno maso, in se zaradi poplačila upnikov nakazujejo na upraviteljev fiduciarni račun (393. in 388. člen ZFPPIPP). Upravitelju mora dolžnik mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki se po začetku osebnega stečaja pridobi z izpodbijanjem pravnih dejanj, ki jih je dolžnik pred začetkom osebnega stečaja sklenil v škodo vseh upnikov ali le v škodo nekaterih od upnikov (privilegiranje preostalih upnikov), s tem da je premoženje prenesel na tretje osebe (svoje bližnje ali druge osebe, ki jim zaupa) in se hkrati z njimi skrivaj dogovorili, da mu omogočijo še naprej uživati koristi iz prenesenega premoženja (gl. 269. – 278. in 391 člen ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti znaša v postopku osebnega stečaja za dolžnikova neodplačna razpolaganja oziroma razpolaganja s premoženjem za neznatno vrednost pet let pred uvedbo stečajnega postopka, prav tako pa tudi za tiste pravne posle, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe.
III. Osebni stečaj in odpust obveznosti
Ker fizična oseba drugače od pravne osebe po koncu stečajnega postopka ne preneha, ne prenehajo tudi terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane. Za razliko od upnikov stečajnega postopka nad pravnimi osebami se torej izvrševanje terjatev upnikov v postopku osebnega stečaja s sklenitvijo stečajnega postopka ne konča. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP).
Za razbremenitev neplačanega dela obveznosti je zato stečajnemu dolžniku dana možnost, da do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust obveznosti (397. in 398. člen ZFPPIPP). Medtem, ko je osebni stečaj namenjen sočasnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov, je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 398. člena ZFPPIPP). V primeru, da stečajni dolžnik poda predlog za odpust svojih obveznosti in da se postopek odpusta obveznosti po prestanem preizkusnem obdobju zanj uspešno konča, se mu preostanek njegovih obveznosti, ki bi se sicer lahko izterjale na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka, odpusti, s čimer prenehajo tudi pravice upnikov sodno uveljavljati plačilo preostanka terjatve. Pri določitvi preizkusnega obdobja sodišče upošteva predvsem: starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno in druga osebna stanja pa tudi razloge za njegovo insolventnost. Preizkusno obdobje traja od dveh do petih let, izjemoma je lahko skrajšano pod 2 leti, vendar ne more trajati manj kot šest mesecev – t. i. privilegirano skrajšanje preizkusnega obdobja za najbolj socialno ogrožene kategorije dolžnikov (upokojence, invalide, roditelje samohranilce in druge dolžnike, ki prejemalo le minimalne prejemke).
IV. Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim dolžnikom
Po zadnjih zakonodajnih spremembah iz leta 2016 je po noveli ZFPPIPP-G (Uradni list RS, št. 27/16; predlog ZFPPIPP-G, predložen v zakonodajni postopek), izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja, izrecno najprej opredeljen namen tega pravnega instituta (gl. zgoraj). Ker vseh možnih pojavnih oblik ravnanj, ki bi lahko pomenila zlorabo pravice do odpusta obveznosti, ni mogoče taksativno predpisati, je zloraba pravice do odpusta obveznosti po noveli ZFPPIPP G nomotehnično najprej opredeljena z generalno klavzulo, po kateri odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti. Nadalje pa so v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP zaradi lažjega dokazovanja obstoja ovire proti odpustu obveznosti, ki jo upnik uveljavlja z ugovorom proti odpustu obveznosti, določeni najbolj značilni položaji zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki so nomotehnično opredeljeni v obliki izpodbojnih pravnih domnev. Ugovorni razlog za zavrnitev odpusta obveznosti so med drugim tudi kršitev sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika z upraviteljem in sodiščem, nepravilna in nepopolna navedba dolžnikovega premoženja, prevzemanje obveznosti s strani stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo itd. Na ovire proti odpustu obveznosti mora upravitelj paziti po uradni dolžnosti, ugovor pa lahko vložijo tudi upniki stečajnega dolžnika.
Tudi kadar sodišče poštenemu stečajnemu dolžniku odobri odpust obveznosti, odpust obveznosti za določene kategorije terjatev ne učinkuje. Odpust obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje na prednostne terjatve, terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, odvzema premoženja nezakonitega izvora in povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.
Pravnomočen odpust obveznosti je možno tudi izpodbijati. Ker se zaradi globalizacije in vedno večjega nabora razpoložljivih finančnih instrumentov in oblik plačilnih storitev na eni strani in pravnih redov ter ponudnikov plačilnih storitev, ki ne razkrivajo identitete uporabnikov, v praksi vedno težje odkrije pravi imetnik premoženjskih pravic, se je rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh let podaljšal na tri leta. Obenem pa se je upnikom, ki po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, ki ga je ta pridobil pred odpustom obveznosti (in ga prikril), dala možnost, da dosežejo razveljavitev odpusta obveznosti že, če predlagajo začetek stečajnega postopka nad takim, naknadno najdenim premoženjem. V tem primeru uveljavljanje zahtevka za razveljavitev odpusta obveznosti ni vezano na triletni rok (gl. 411. člen ZFPPIPP).
Menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Osebni stečaj z možnostjo odpusta dolgov prezadolženim osebam predstavlja pomemben pravno-civilizacijski dosežek; je izraz Slovenije kot pravne in socialne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Vendar je treba prav iz razlogov, ki so navedeni v skopi utemeljitvi obravnavnega predloga Vladi, njegovo izvajanje v praksi spremljati in se v primeru spremenjenih družbenih razmer (zlorab tega instituta) temu ustrezno odzvati ter po potrebi tudi prilagoditi zakonodajni okvir.
www.info360.si/novice/milijonski_dolg_soproge_gradbenega_tajkuna_zidarja
Stečajna upravitelja nekdanjih zakoncev Zidar bosta v prihodnjih dneh objavila težko pričakovano dražbo za Zidarjevo vilo, ki že dolgo kazi podobo idiličnega zaliva Fiesa. Njena tržna vrednost je ocenjena na skoraj pol drugi milijon.
Ivan Zidar, nekdanji direktor in lastnik SCT, je leta 2015 razglasil osebni stečaj, pri čemer je večino premoženja pred tem prenesel na družinske člane, denar pa je izginil neznano kam. Njegova nekdanja žena Vincencija Lambergar se zdaj sooča z več kot milijonskim dolgom in je v osebnem stečaju.
A iz poročila stečajne upraviteljice je mogoče oceniti, da bo premoženja dovolj za njegovo poplačilo. Največ bo prispevala dražba za vilo v Fiesi vredno skoraj 1,5 milijona evrov.
MARINBLU
Šolski primer izigravanja: Šuštarjeva spet lastnika Marinbluja
Razvpita zakonca Šuštar sta se s prisilno poravnavo podjetja Marinblu, ki se je v središču zanimanja javnosti znašlo zaradi očitkov o hudih kršitvah pravic delavcev in drugih nepravilnostih, rešila večine dolgov, nato pa ponovno postala lastnika podjetja. “Gre za šolski primer izigravanja, ki izkazuje neučinkovitost trenutne zakonodaje,” opozarja upravitelj Andrej Perdan.
www.dnevnik.si/1043047983
JEBITE SE, OBLAST
Z VSEM DOLŽNIM SPOŠTOVANJEM
V zadnjih dneh, tednih prejemamo veliko klicev novinarjev, kaj menimo o zadevi Marinblu. Pa ne o tem, kaj se (ne) dogaja z zadevo na sodišču. Temveč o tem, kaj (vse) se dogaja s podjetjem. Za kratek povzetek bom uporabil besede iz članka na necenzurirano.si, objavljenega pred dobrim mesecem.
Ko je Marinblu zašel v finančne težave, sta ga pred stečajem zakonca Šuštar poskušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov. To jima je tudi uspelo, a sta se v zameno morala posloviti od lastništva. Marinblu je prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja. A očitno je šlo le za dobro premišljen manever, s katerim sta zakonca Šuštar izkoristila luknje v stečajni zakonodaji. Manj kot tri mesece po tem, ko je okrožno sodišče v Kopru razglasilo pravnomočnost prisilne poravnave, je namreč Marinblu spet dobil novega lastnika. To je postalo podjetje Delmar, ki sta ga ustanovila Boris in Rozana Šuštar.
In potem me sprašujejo novinarji, pa kako je to možno? In potem mi isti novinarji povedo, da jim stečajni upravitelji na isto vprašanje odgovarjajo, da na problematiko "slamnatih upnikov" opozarjajo že več kot deset let. Ja, očitno poleg slamnatih podjetij in slamnatih lastnikov obstajajo tudi slamnati upniki. In ko grem okoli vsega tega gledat dokumentacijo za nazaj, naletim na elektronsko sporočilo, ki sem ga pred skoraj točno enim letom poslal na Ministrstvo za gospodarstvo, v katerem sem naštel nekaj zelo konkretnih primerov veriženja slamnatih podjetij, ki ne delujejo in katerih lastniki so državnim organom nedosegljivi, ko se jih pa pošlje v izbris oz. stečaj, pa od njih ostane lupina in zgodovinski zapis v AJPES. Zraven sem jim poslal tudi konkretne zakonodajne predloge s področja sodnega registra in zakona o državnem tožilstvu. Prepričan sem, da bo po enem letu tišine s strani ministrstva za gospodarstvo tamkajšnji minister in novopečeni vodja Socialnih demokratov zadevo "preučil".
Medtem berem tudi, da je v petek še ena stranka koalicije preko enega izmed svojih poslancev v zvezi z "zadevo Marinblu" podala poslansko pobudo, da Vlada RS pripravi predloge sprememb zakonodaje, ki bodo:
- preprečile, da so lahko lastniki podjetij osebe, ki so hudi ali ponavljajoči se kršilci delavskih pravic,
- omogočile razlastitev lastnika podjetja, ki huje ali ponavljajoče se krši delavske pravice, in preoblikovanje takega podjetja v delavsko zadrugo,
- uvedle osebno odškodninsko odgovornost lastnikov podjetij v primeru stečaja ali prisilne poravnave, če so ta podjetja hujši ali ponavljajoči se kršitelji delavskih pravic.
Aja, za piko na i pa preberem, da je Inšpektorat za delo zajel val odpovedi, od januarja lani se je poslovilo 27 zaposlenih, domnevno tudi zaradi mobinga in slabih odnosov.
Fascinantno, ni kaj. Ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom svežega šefa ene izmed koalicijskih strank že eno leto v naznanem kraju in z neznano hitrostjo temeljito prežvekuje dokument okoli slamnatih podjetij s predlogi zakonodajnih rešitev. Vmes se dve leti po "zadevi Marinblu" še ena koalicijska stranka spomni, da bo predlagala, da bo podjetje, katerega lastnik je huje kršil delavske pravice, preoblikovalo v delavsko zadrugo. Izkoriščani delavci vriskajo od veselja, ko bodo dobili v roke ključe od okostnjaka od kaslc podjetja. Najbolj sveža novica pa je ta, da Inšpektorat RS za delo kadrovsko razpada.
V takšni zakonodajni vnemi in v takšni strašljivi kadrovski gmoti nadzornih organov so opisani manevri zakoncev Šuštar le logična posledica, ali pač stranski učinek, kakor hočete. Kakor je recimo logična posledica tudi to, da recimo v drugem primeru kazenske ovadbe zoper delodajalca (čistilni servis) čakamo na kakršen koli epilog že štiri leta. Ali da je bilo spet v drugem primeru kazenske ovadbe delodajalca (prevoznik) izpred dobrega leta prvo zaslišanje na sodišču šele pred nekaj dnevi. Ali da se delodajalec (gradbeno podjetje), za katerega točno vem, da je bilo zoper njega sproženih kar nekaj kazenskih ovadb in ki mastno služi z oderuštvom svojih delavcev, še vedno vozaka po mestu s svojim prestižnim superavtom.
Zato, takoimenovana oblast, ki sploh niste nekaj abstraktnega, ampak imate imena in priimke, ki piše ali pač ne zakone, in ki jih izvaja ali pač ne, za vas, ki se skrivate za nemočjo, pa obilico drugega dela, imam v imenu vseh delavk in delavcev, ki medtem ko razni zakonci Šuštar optimalno uporabljajo zakonodajo, leta in leta čakajo na svojo pravico, eno samo sporočilo:
Jebite se. Z vsem dolžnim spoštovanjem.
Goran Lukić
Delavska svetovalnica
necenzurirano.si/clanek/aktualno/od-osebnega-stecaja-do-elitnega-stanovanja-v-schellenburgu-1262521
Preklete barabe a ne zna nekdo to preprečiti, krade se na veliko. Če bi ga pa aretirali bi pa tulili komunizem in še kaj. Vse mu vzeti, to naj naredijo "kmetje" in si denar razdelijo kot subvencije.
necenzurirano.si/clanek/aktualno/odpisali-so-mu-milijonski-dolg-zdaj-gradi-vilo-v-portorozu-1061031
www.delo.si/novice/slovenija/podjetnik-v-dubaju-doma-v-osebnem-stecaju/
Tu se vidi nesposobnost države in sodstva.Mislim da so zakoni tako napisani.Nihče pa ni zainteresiran da bi se zakoni spremenili.Ker je vsem ki o tem odločajo v interesu da je tako,ker si tudi sami bašejo v žepe
predlagam.vladi.si/predlog/9903
Namen osebnega stečaja je jasen, prekiniti kalvarijo in stisko oseb ki so se prezadolžili in niso sposobni poplačati dolgov zaradi razlogov na katere niso imeli vpliva.
Goljufije urejajo drugi zakoni, na žalost v večji meri zaradi nezainteresiranih ali mogoče nevednih upnikov le ti ostanejo nekaznovani. Stečaj ni odpustek za goljufijo ali kaznivo dejanje.
Skrajni čas, da se ta lopovščina, ki se imenuje osebni stečaj ukine. Dva lopova sta me okradla za več kot 30 jurjev, šla v osebni stečaj, po nekaj letih mi nista dolžna ničesar, živita pa precej bolje kot jaz.
Kdor naredi dolg naj se mu ta dolg vodi do smrti in še po smrti od dediščine, če jo je kaj.
Na ta način bi bil mnogo večji red v državi, ker zdaj vsak samo gleda kako bo drugega nategnil saj mu prav nihče nič ne more.
Najbolj klasičen osebni stečaj v Sloveniji- Prepišeš premoženje na sorodnike, skriješ premoženje v tujino in narediš osebni stečaj.
In, kaj je alternativa? Prepišeš premoženje, in potem kaj? Za zarubit nimajo kaj, če te pa zaprejo, te še država hrani, pa še vedno nimajo kaj vzet.
Seveda je alternativa. Nobenemu se dolg ne odpiše in se ga lahko izterja kadarkoli bi kdo pač premoženje imel.
Ne pa, da nekdo nategne vse upnike, s tem povzroči ogromno krivic, morda celo kak samomor, na koncu je pa po borih parih letih oproščen vseh dolgov, s polno premoženja skritega na vseh koncih.
Pa saj ne bo premoženja nikoli imel, saj se mu ga ne bo splačalo nabirat, ker mu ga bodo itak pobrali. Če si dolžan (npr.) 200.000eur, je pri najvišjih zamudnih obrestih (8%) to 16.000eur letno. Torej moraš najti šiht za nekje 2000eur neto, da ti ostane "minimalec" za preživetje, in da pokriješ samo strošek obresti. Če upoštevaš, da mu minimalna plača mora ostat na računu, ne vem, kdo bi se trudil delat za kaj več kot minimalca potem.
In tudi, če bi se našel nekdo tak, ki bi toliko delal samo za pokrivanje obresti, bi upniki dobili denar šele čez nekaj deset let, pa še to je vprašljivo.
Osebni stečaj takega človeka reši starih dolgov, mu omeji riskantno poslovanje za kar nekaj let (da se ne znajde spet v podobni situaciji), a mu omogoči, da normalno zaživi, in da dela, vplačuje vse davke in prispevke, in ne pristane na grbi države.
Rešitev teh problemov je, da se ne daje denarja ljudem, kjer obstaja visoka šansa, da ne bodo mogli tega denarja vrnit (in to recimo banke vedo, in navadni smrtniki tudi ne dobijo resnega denarja brez minimalno hipoteke. - določeni ljudje, ki so že danes nad zakonom, bi pa ostali nad zakonom tudi pri morebitni spremembi zakona).
Kaj storiti, ko postane osebni stečaj ali stečaj pravne osebe izgovor za to, da ne dobite plačila za svoje delo ali za izdelek, ki ste ga prodali?
www.napovednik.com/tv14432878_preverjeno_preverjeno_&
Osebni stečaj je le izigravanje upnikov in izogibanje davčnim dolgovom. Na žalost se to uveljavlja vse bolj kot dodatni vzvod za dodatne guljofije ljudi na položajih in z dobro plačanimi svetovalci, kateri hitro najdejo način, da miljonar naenkrat nima nič razen minimalne plače. Seveda še se vedno vozi v luksoznih avtomobilih, hodi na dopust na jahto itd, vendar pa sedaj tak človek nima nič drugo kot minimalno plačo.
se popolnoma strinjam s predlogom tudi tistim, ki so že v stečaju nebi smeli odpustiti dolgov kar tako, ker nimajo dohodkov, premalo zaslužijo itd. Sam sem upnik in točno vem kako je ko te izigrajo.
Proti, pravna oseba gre lahko v stečaj, človek pa ne bi smel iti ali kako?
Osebni stečaj lahko sprožite, če ste brezposelni in vaši dolgovi znašajo več kot 1.000€ – to je pogoj, ki ga določa zakon. Če pa ste zaposleni in prejemate plačo, pa je pogoj, da vaši dolgovi znašajo več kot pa 3-kratnik vaše plače (primer: plača: 500/mesec, potem morajo biti dolgovi več kakor 1.500€), istočasno pa morate s plačilom teh dolgov zamujati več kakor dva meseca. Podpiram predlog. Gre za čisto izigravanje upnikov! Nihče ne izvaja nadzora nad osebami, ki so sprožile osebni stečaj, še vedno pa delajo na črno! Seveda jih razumem, da morajo od nečesa živeti, ampak kam je izginil njihov denar ... Hmmm?????