Nov praznik: Praznik hvaležnosti (2. januar)

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I, 91/05, 93/05 – popr., 112/05 – UPB1, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, in 83/16; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.

Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje. Hkrati se je pri določevanju praznikov in dela prostih dni zasledovalo tudi zagotavljanje primerljivosti z ureditvami v drugih evropskih državah.

Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni z verskim obeležjem. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko ugotovimo, da je tudi v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.

Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer so bile tri realizirane v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010 in 2015, nekaj pa jih Državni zbor Republike Slovenije ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države, pri čemer pa ti dodatni prazniki niso bili hkrati opredeljeni tudi kot dela prosti dnevi, s čimer se je tudi ohranila primerljivost števila prazničnih dela prostih z drugimi državami Evropske unije.

Predlagana sprememba ZPDPD sicer ne povečuje števila prazničnih dela prostih dni, ampak pravzaprav predlaga le preimenovanje 2. januarja v praznik hvaležnosti. V povezavi s tem predlogom je treba izpostaviti, da dvodnevno praznovanje novega leta v slovenskem kulturnem prostoru predstavlja več desetletij staro (družinsko) tradicijo, ki je bilo kot del paketa zaostrovalnih varčevalnih ukrepov v obdobju gospodarske in finančne krize z Zakonom za uravnoteženje javnih financ le za krajši čas ukinjeno, nakar je Državni zbor Republike Slovenije tudi ob upoštevanju številnih kritik tega ukrepa v letu 2016 sprejel zakonsko spremembo, s katero je bil 2. januar ponovno uveden kot praznik in dela prost dan v okviru praznovanja novega leta.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji ustreza dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje, hkrati pa je tudi primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.