28. 11. 2017
Odziv Ministrstva za finance
V nadaljevanju so na kratko podani zakonska podlaga, cilji DUTB, glavne naloge DUTB in ključni kazalniki poslovanja DUTB. Navedeno služi k širšemu razumevanju pomena obstoja DUTB.
Zakonska podlaga Zakonska podlaga za ustanovitev DUTB je bila podana z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12), ki je stopil v veljavo konec leta 2012. DUTB je bila prvotno ustanovljena z omejeno življenjsko dobo do konca leta 2017 (po petletnem delovanju).
S spremembo ZUKSB (Uradni list RS, št. 104/15) konec leta 2015 je bila življenjska doba DUTB podaljšana do konca leta 2022.
Premoženje, ki bo DUTB ostalo v upravljanju konec leta 2022, bo, skladno s 36. členom Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 ZS-K, 23/14 - ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 - ORZUKSB33 in 27/17 - popr.), preneseno na Slovenski državni holding ali drugo institucijo po odločitvi lastnika.
Cilj DUTB Glavni cilj DUTB je premoženje upravljati tako, da bo lahko poplačan dolg iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je DUTB izdala, da je z njimi plačala tvegane postavke, ki so bile na DUTB prenesene v okviru ukrepa za krepitev stabilnosti bank, in sicer prenosa tveganih postavk.
Cilj DUTB je tudi zagotoviti, da so davkoplačevalci kar najmanj obremenjeni. DUTB doseže navedeni cilj s prestrukturiranjem in upravljanjem premoženja tako, da vrednost premoženja maksimizira. V ta namen DUTB razpolaga s premoženjem le takrat, če je to komercialno upravičeno in v skladu z zakonodajo.
Glavna naloga DUTB Glavna naloga DUTB je upravljanje premoženja, ki ga je DUTB prevzela od bank, na način, da DUTB lahko plača obveznice, s katerimi je bila izvedena sanacija bank. Navedeno je posledica dejstva, da je DUTB leta 2013 in 2014 izvedla ukrep prenosa tveganih postavk od štirih bank (NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje). V okviru njegove izvedbe v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je DUTB prevzela tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od bank. Šlo je zlasti za posojila, ki so jih banke odobrile v preteklosti, pa jih podjetja in organizacije, ki so ta posojila najela, zaradi učinkov gospodarske krize ali drugih razlogov niso vračale.
Za posojila bank je DUTB plačala 1,5 milijarde EUR. Tržna vrednost teh tveganih postavk je bila 620 milijonov EUR manj. Navedeno izhaja iz odločb Evropske komisije o državnih pomočeh bankam v letu 2013 in 2014. Navedenih 620 milijonov EUR namreč predstavlja državno pomoč. DUTB je tvegane postavke plačala s svojimi obveznicami. Kolikor državne pomoči ne bi dala DUTB, bi jo morala dati država. DUTB je tako s svojim delovanjem pomembno zmanjšala znesek, za katerega se je morala v letu 2013 in 2014 zadolžiti država. Obenem se je pomembno izboljšala kapitalska ustreznost bank in posledično njihova stabilnost.
Ključni kazalniki poslovanja Šteje se da DUTB v skladu z ZUKSB posluje gospodarno, učinkovito in uspešno, če so dosežene naslednje ciljne vrednosti kazalnikov poslovanja: TABELA – glej prilogo Zgornji kazalniki ne določajo hitrosti prodaje premoženja DUTB. Dinamika prodaje premoženja je namreč objektivno nepredvidljiva.
KRATKA ANALIZA PREDLOGA Predlog 8582-263 kot ključni razlog ukinitve DUTB v letu 2018 upošteva prodajo vseh njenih nepremičnin DUTB do konca leta 2018 zaradi ugodnih razmer na trgu. Predlog obenem ne upošteva dejstva, da glavnino sredstev DUTB predstavljajo posojila, kot je razvidno iz Slike 1 v nadaljevanju. GRAF – glej prilogo
Pri analizi podaljšanja življenjske dobe je bilo ocenjeno, da je najbolj optimalna doba obstoja DUTB do konca leta 2022. Namen podaljšanja je bil preprečiti, da bi DUTB prodajala svoja sredstva pod pritiskom in za vsako ceno ter, da bi našla primernega kupca in v čim večji meri povrnila proračunska sredstva. Tudi po trenutnih načrtih DUTB je ocenjeno, da bodo določena sredstva zaradi maksimizacije premoženja ostala na DUTB. Slednja tako načrtuje, da bo imela na koncu svoje življenjske dobe v portfelju še za 79,4 milijona EUR terjatev in za 8,9 milijona EUR nepremičnin.
Na potrebnost zagotovitve podaljšanja delovanja DUTB je med drugim opozorila Banka Slovenije, pri čemer je izhajala iz mnenja Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije.
Ključne prednosti podaljšanja življenjske dobe DUTB lahko sicer v tri ključne točke: znižanje tveganja likvidacije sredstev po prenizkih cenah zaradi prezgodnje odprodaje oziroma prenosa preostanka sredstev. S podaljšanjem življenjske dobe se poveča verjetnost pozitivnega rezultata in donosov za Republiko Slovenijo; povečanje verjetnosti uspešnosti procesov prestrukturiranja, saj bodo postopke vodili upravljavci posojil s poglobljenim razumevanjem posameznih primerov; ustreznejša in stroškovno učinkovitejša prilagoditev in zmanjševanje organizacije ter števila zaposlenih.
Na podlagi predstavljene analize menimo, da predlog 8582-263 ni primeren za nadaljnjo obravnavno.