Okoljske nevladne organizacije

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi z javnim financiranjem nevladnih organizacij pojasnjujemo, da je javno financiranje s strani države zakonsko regulirano, transparentno in nadzorovano. Zbirni podatki vsebujejo prihodke iz javnih virov, ki jih nevladne organizacije pridobijo na trgu kot ponudniki in izvajalci javnih naročil, za izvajanje javno veljavnih programov zasebnih šol, vrtcev in ostalih koncesij, ki jih je država prenesla na nevladne organizacije, ter sredstva, ki jih nevladne organizacije pridobijo preko javnih razpisov za izvajanje socialnovarstvenih programov, programov za starejše, invalide, preventivnih programov v zdravstvu, programov civilne zaščite in reševanja ...

Preko javnih razpisov se sredstva nevladnim organizacijam dodeljujejo na podlagi jasno opredeljenih ciljev in kazalnikov, ki jih morajo doseči. Doseganje kazalnikov in napredek na projektih spremljajo pristojna ministrstva sprotno na način, da nevladne organizacije o napredku na projektih poročajo tako finančno kot vsebinsko. Izvajajo se tudi evalvacije posameznih javnih razpisov, katerih rezultati so podlaga za nadaljnje financiranje. V zadnjem obdobju je pri vrednotenju poseben poudarek na merjenju pozitivnih učinkov njihovih aktivnosti v okolju.

Nevladnim organizacijam, ki delujejo širše od uresničevanja interesov svojih članov ali ustanoviteljev in dosegajo cilje, ki so v interesu države oziroma v javno dobro, država po predpisanem postopku podeli status delovanja v javnem interesu. Nevladne organizacije, ki imajo podeljen status delovanja v javnem interesu na določenem področju, npr. na področju okolja, morajo pristojnim ministrstvom enkrat letno podati finančno in vsebinsko poročilo ter program bodočega delovanja.

Na spletni strani erar.si je na voljo aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, ki jo je vzpostavila Komisija za preprečevanje korupcije. Prek omenjene aplikacije je vsem državljanom omogočen dostop do transparentnih informacij o prejemnikih javnofinančnih sredstev, tudi NVO. Za vsako nevladno organizacijo (društvo, zasebni zavod ali ustanovo) je moč preveriti, koliko javnofinančnih sredstev je posamezna organizacija prejela od leta 2003 do danes prek javnih razpisov in drugih mehanizmov.

Vse nevladne organizacije so zavezane k oddaji letnih poročil Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Pri oddaji letnih poročil morajo upoštevati določila Slovenskih računovodskih standardov (2016), še posebej SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava. Točka 34.5 SRS med drugim določa, da morajo nepridobitne organizacije v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti:

• v okviru prihodkov za opravljanje dejavnosti negospodarskih javnih služb posebej prihodke sredstev iz proračuna in posebej druge prihodke
• prejeta in porabljena namenska sredstva po namenih ter znotraj teh sredstev posebej prejeta in porabljena sredstva.

Na AJPES portalu so javno objavljena letna poročila društev, ki vključujejo tudi bilanco stanja in izkaz prihodkov in odhodkov. Za zasebne zavode in ustanove je podatke možno pridobiti na zahtevo in proti nadomestilu.

K dodatni transparentnosti prispeva tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZE), ki na novo določa, da je vsak organ dolžan na spletu objaviti dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Na ta način se povečuje transparentnost in spremljanje porabe javnih sredstev.

Z namenom realizacije navedene spremembe iz ZDIJZ-E Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v 10. členu na novo določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi:

• javni razpis in razpisno dokumentacijo;
• člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov;
• prejemnike in višino prejetih sredstev;
• zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev.

Namen določbe je po eni strani zagotoviti da NVO-ji laže pridejo do informacij o razpisih, po drugi strani pa lahko javnost transparentno spremlja porabo finančnih sredstev na podlagi izvedenih razpisov.

Podatki o javnofinančnih sredstvih na Erar-ju vsebujejo tako sredstva iz integralnega (državnega) proračuna kot tudi sredstva EU skladov, ki jih razpišejo posamezna ministrstva. Naj dodamo, da je pri sredstvih EU skladov tudi določen delež lastne udeležbe (15-20 %), ki ga prispeva Republika Slovenija. Tudi to lahko državljani ažurno preverjajo na erar.si tako, da po izboru posamezne NVO izberemo konkretnega plačnika in dobimo izpis datuma, namena, podkonta, postavke, računa (TRR) in zneska posamezne transakcije. Pri transakcijah pod 2.000 EUR je prikazan le datum in znesek.

Prav tako je seznam vseh prejemnikov in višine dodeljenih sredstev dostopen na spletni strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (http://www.euskladi.si/sl/seznam-projektov), kjer je na voljo pregled za preteklo finančno perspektivo 2007-2013 kot tudi za aktualno.

Evropska sredstva sicer niso samo sredstva EU skladov, ki jih razpišejo ministrstva v Republiki Sloveniji, temveč tudi sredstva, ki jih nevladne organizacije dobijo neposredno od Evropske komisije . L e-ta so dostopna prek spletne strani Evropske komisije, ki vsebuje podatke od leta 2007 do 2016.

Na koncu poudarjamo, da se Vlada zavzema za neodvisen sistem financiranja civilne družbe ob jasnih kriterijih za spremljanje ustvarjene vrednosti. Zavedamo se, da je kakovostna civilna družba pomemben tretji steber družbe, brez katerega ni stabilnega trajnostnega razvoja. Nevladne organizacije so ravno zaradi hitrega odzivanja na družbene spremembe in problematiko ter poznavanja posameznih vsebinskih področij, pomemben partner državi pri oblikovanju in načrtovanju javnih politik in posameznih sistemskih rešitev.