Župani naj se v bodoče zakreditirajo samo za em nadat. (4 LETA ) Za vse projekte. ki potrebujejo daljša zadolževanja, naj župani pridobijo potrditev na referendumu. Mi ni jasno, zakaj že dosedaj ni tako.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Zadolževanje občin urejajo 85. člen Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617), Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 - ZUUJFO) v 10.a. do 10.č členu in Pravilnik o postopkih za izdajo soglasja k zadolževanju občin (Uradni list RS, št. 55/15).
Zakon o javnih financah določa, da se občine lahko zadolžujejo na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin.
Zakon o financiranju občin določa, da se občina za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Občina, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države se lahko zadolži le pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države ali pri državnem proračunu. Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, razen obsega zadolževanja občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije. Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanje za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije. Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Posle v zvezi z zadolževanjem občinskega proračuna in upravljanjem z dolgovi občinskega proračuna sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti, na podlagi soglasja ministra pristojnega za finance in Sprejetega občinskega proračuna. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolžitvi občine.
Pravilnik o postopkih za izdajo soglasja k zadolževanju podrobneje ureja način, postopke in roke za izdajo soglasja ministra, pristojnega za finance k zadolževanju občin in za upravljanje z dolgom občinskega proračuna.
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), številnih področnih zakonov in statuta občine samostojno izvajajo vrsto zakonskih nalog za zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva in urejajo lokalne zadeve javnega pomena. Zato je del izdatkov občin nujno povezan z izgradnjo lokalne javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih in negospodarskih javnih služb, ki so jih občine na podlagi zakonov dolžne izvajati. Gre za obsežne projekte, predvsem na področju izgradnje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, vodovodnih omrežij, cestne infrastrukture, zagotavljanja prostorov za izvajanje negospodarskih javnih služb (osnovne šole, vrtci, objekti za izvajanje kulturnih dejavnosti, področje športa,...), katerih vrednost močno presega možnosti financiranja s strani občinskih proračunov znotraj enega mandata župana. Zato je lokalnim skupnostim dana možnost financiranja projektov na daljše obdobje, pri čemer je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve v posameznem letu.
Predlog, da bi župani lahko najemali kredite le za čas trajanja enega mandata, bi poleg zgoraj navedenega po našem mnenju neposredno posegel v načelo avtonomije lokalne samouprave (finančno in pravno), ki lokalne skupnosti varuje pred posegi države in je tudi v nasprotju z Evropsko listino lokalne samouprave. Zato menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Za izgradnjo nekaterih objektov ipd, so potrebni dolgoročni krediti, kar je odvisno tudi od višine proračuna občine. V kolikor bi se sprejel predlagani zakon bi pomenilo, da nekatere občine morda ne bi mogle izpeljati določenih investicij, posodobiti, dograditi ali zgraditi objektov (čistilne naprave ipd), itn.
Pomembno se zdi določiti kaj so prioritete občine. Če že kredit, naj bo zadeva transparentna in upravičena ter odobrena s strani prebivalcev občine.
Kredit ni problem v kolikor je upravičen in smiselen.
Kdo bo pa placeval referendume? Tak predlog avtomatsko prepove vse dolgorocne investicije.
Ne prepove, dobi samo potrditev s strani občanov, za investicije, ki presegajo njegov mandat. Lahko bi pa mandat za določene projekte s svojim programom pridobil že od izvolitvi.
Torej bo za vsako obnovo ceste, obonovo/gradnjo šole, vrtca, ipd. potreben referendum?
referendum...
- Da, le da v drugačni, cenejši obliki; torej glasovanje preko mobitela, telefona z geslom, ki ga predhodno prejme po pošti ali kako drugače.
Skrajni čas je, da se moč odločanja prenese na državljane, in odvzame moč odločanja posameznikom skozi njihov 4 letni mandat. Zatorej potrebujemo neposredno demokracijo v kateri o pomembnih zadevah v državi odločamo državljani sproti. Mediji pa izvajajo omizja in debate o aktualnih temah in družbenih dilemah, ki so povezane z njimi. Za pravo in zdravo demokracijo je to nujno potrebno. Namreč to kar imamo sedaj ni zares demokracija, temveč vsiljeni sistemi in načini delovanja družbe, ki ohranjajo in napajajo elite, ustvarjajo prepad med revnimi in premožnejšimi, poglabljajo nepravice in kapitalizem.
Povprečen državljan ne loči leve noge od desne. Kar precej stvari se more odločati stroka, ker če ne, pride do propada sistema.