varstvo zasebnosti pacientov v bolnišnicah

Odziv Ministrstva za zdravje

Zakon o pacientovih pravicah spoštovanje zasebnosti določa kot eno od osrednjih načel pri uresničevanju vseh pacientovih pravic, pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov pa je kot posebna pacientova pravica določena v njegovem 43. členu. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri vsakokratni zdravstveni obravnavi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine. V tej zvezi je določeno, kdo je lahko pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni obravnavi navzoč (npr. le zdr. delavci, ki opravljajo ta poseg, osebe, za katere pacient želi, da so navzoče). Osebe, katerih navzočnost je potrebna za potrebe zdravstvenega izobraževanja, so lahko navzoče le s predhodno privolitvijo pacienta. Pacient pa ima pravico zahtevati tudi izvedbo drugih primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni obravnavi.

Pri tem velja opozoriti tudi na vidik varovanja osebnih podatkov in poklicne skrivnosti, saj ima pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podrobnostmi o svojem zdravljenju. S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (44. člen ZPacP). Prav tako so zdravstveni delavci dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (45. člen ZPacP).

Določbe 43. - 45. niso določene kot prekršek, saj je nespoštovanje teh določb težko dokazljivo oziroma je inšpekcijski postopek v takih primerih težko izpeljati. Je pa navedena določba lahko predmet drugih nadzorov (npr. upravnega nadzora ali strokovnega nadzora s svetovanjem).

Po oceni Ministrstva za zdravje je področje zasebnosti in varnosti ustrezno normativno urejeno, res pa je, da je izvajanje v praksi pogosto odvisno od posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenega delavca in njegovega razumevanja zasebnosti. Če pacient meni, da mu je navedena pravica kratena (tj. da izvajalec ne ravna v skladu z zgoraj navedenimi zavezami), predlagamo, da uporabi možnosti, ki jih v teh primerih predvideva zakon, in sicer poskus sprotnega reševanja nesporazumov (56. člen ZPacP), vložitev prve zahteve za obravnavo kršitve pacientove pravice (59. člen ZPacP) oziroma pomoč pri zastopniku pacientovih pravic (49. člen ZPacP).