KAM pa sodim jaz z duševno motnjo?
3006 OGLEDOV
2 KOMENTARJA
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- ZADNJA SPREMEMBA
- KONEC OBRAVNAVE
Popravki predloga
Verzija predloga z dne, 24. 7. 2017 | 15:45:05
KAM pa sodim jaz z duševno motnjo?
Pozdravljeni. Stara sem 36 let, z višješolsko izobrazbo, mamica, ki že 6 let išče delo, ki je že 6 let (odbito za 8 mesecev dela, ki sem ga v času bolezni bila sposobna oddelat) prijavljena na zavodu RS za zaposlovanje ( brez konkretne pomoči zavoda). V vseh teh letih nisem prejela niti nadomestila za brezposelnost niti denarne socialne pomoči. Preživlja me partner s svojo plačo, ki pokrije za hrano in položnice. 6 let se borim s hudo duševno boleznijo, 5 krat sem bilahospitalizirana, redno obiskujem psihiatra (redno pijem zdravila in upoštevam vsa njegova priporočila) trudim se živeti "normalno" kljub temu, da sem se zelo težko sprijaznila s svojo boleznijo.
V času moje bolezni je bila na zavod RS za zaposlovanje poslana prošnja moje psihiatrinje, če mi lahko kakorkoli pomagajo v zvezi z iskanjem dela ali pa me vključijo v kakšen program (javna dela itd). Na prošnjo se zavod RS za zaposlovanje ni odzval, niti z odgovorom psihiatrinji niti s konkretno pomočjo meni.
V lanskem letu smo osebna zdravnica, psihiatrinja in jaz podale predlog invalidski komisiji za 4 urno upokojitev (s tem bi pridobila vsaj nek realen status na zavodu RS za zaposlovanje). Invalidska komisija prve stopnje mi je priznala invalidnost tretje kategorije s 4 urno upokojitvijo. Kasneje je invalidska komisija druge stopnje zavrgla mnenje invalidske komisije prve stopnje in določla, da sem sposobna delati 8 ur na dan, da invalidnosti ni. Na zavodu RS Slovenije za zaposlovanje sem tako prijavljena kot toliko drugih ZDRAVIH ISKALCEV ZAPOSLITVE (ZNAJDI SE KOT VEŠ IN ZNAŠ). Odločbo invalidske komisije sem dostavila zavodu RS za zaposlovanje. Po novem imajo zavodi RS za zaposlovanje tudi možnost poslati nezaposlenega k svojemu zdravniku. Ponujena mi je bila torej tudi možnost obiska zdravnika RS za zaposlovanje. Ljudje božji...to je davkoplačevalski denar...a zavodu RS za zaposlovanje res ni dovolj mnenje osebnega zdravnika nezaposlenega plus v mojem primeru še mnenje moje psihiatrinje? To je norčevanje iz bolnih....
Predlagam vladi, da se v ranljivo skupino ljudi na zavodu RS za zaposlovanje (pa še kje drugje) uvrščajo tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju, ki jimni bila podana pozitivna odločba o invalidnosti. V ranljivo skupino ljudi naj sodijo tudi tisti duševni bolniki, ki so nas na invalidski komisiji zavrnila, imamo pa mnenje svojega psihiatra (ta najbolje ve, ta nas pozna, verjemite...). Konc koncu smo ranljivi, še kako in na zavodu RS za zaposlovanje nekonkurenčni v primerjavi z zdravimi brezposelnimi..kdo nas bo pa vzel? Kje ste pogumni delodajalci?
Verzija predloga z dne, 24. 7. 2017 | 15:50:52
KAM pa sodim jaz z duševno motnjo?
Pozdravljeni. Stara sem 36 let, z višješolsko izobrazbo, mamica, ki že 6 let išče delo, ki je že 6 let (odbito za 8 mesecev dela, ki sem ga v času bolezni bila sposobna oddelat) prijavljena na zavodu RS za zaposlovanje ( brez konkretne pomoči zavoda). V vseh teh letih nisem prejela niti nadomestila za brezposelnost niti denarne socialne pomoči. Preživlja me partner s svojo plačo, ki pokrije za hrano in položnice. 6 let se borim s hudo duševno boleznijo, 5 krat sem bila hospitalizirana, redno obiskujem psihiatra (redno pijem zdravila in upoštevam vsa njegova priporočila) trudim se živeti "normalno" kljub temu, da sem se zelo težko sprijaznila s svojo boleznijo.
V času moje bolezni je bila na zavod RS za zaposlovanje poslana prošnja moje psihiatrinje, če mi lahko kakorkoli pomagajo v zvezi z iskanjem dela ali pa me vključijo v kakšen program (javna dela itd). Na prošnjo se zavod RS za zaposlovanje ni odzval, niti z odgovorom psihiatrinji niti s konkretno pomočjo meni.
V lanskem letu smo osebna zdravnica, psihiatrinja in jaz podale predlog invalidski komisiji za 4 urno upokojitev (s tem bi pridobila vsaj nek realen status na zavodu RS za zaposlovanje). Invalidska komisija prve stopnje mi je priznala invalidnost tretje kategorije s 4 urno upokojitvijo. Kasneje je invalidska komisija druge stopnje zavrgla mnenje invalidske komisije prve stopnje in določla, da sem sposobna delati 8 ur na dan, da invalidnosti ni. Na zavodu RS Slovenije za zaposlovanje sem tako prijavljena kot toliko drugih ZDRAVIH ISKALCEV ZAPOSLITVE (ZNAJDI SE KOT VEŠ IN ZNAŠ). Odločbo invalidske komisije sem dostavila zavodu RS za zaposlovanje. Po novem imajo zavodi RS za zaposlovanje tudi možnost poslati nezaposlenega k svojemu zdravniku. Ponujena mi je bila torej tudi možnost obiska zdravnika RS za zaposlovanje. Ljudje božji...to je davkoplačevalski denar...a zavodu RS za zaposlovanje res ni dovolj mnenje osebnega zdravnika nezaposlenega plus v mojem primeru še mnenje moje psihiatrinje? To je norčevanje iz bolnih....
Predlagam vladi, da se v ranljivo skupino ljudi na zavodu RS za zaposlovanje (pa še kje drugje) uvrščajo tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju, ki jim ni bila podana pozitivna odločba o invalidnosti. V ranljivo skupino ljudi naj sodijo tudi tisti duševni bolniki, ki so nas na invalidski komisiji zavrnili, imamo pa mnenje svojega psihiatra (ta najbolje ve, ta nas pozna, verjemite...). Konc koncu smo ranljivi, še kako.. in na zavodu RS za zaposlovanje nekonkurenčni v primerjavi z zdravimi brezposelnimi..kdo nas bo pa vzel? Kje ste pogumni delodajalci?