19. 9. 2017
Odziv Ministrstva za pravosodje
Predlagatelj v prvem delu predloga navaja, naj Ministrstvo za pravosodje sprejme predpis, s katerim bi moral odgovorni organ vsakemu udeležencu v pravnem postopku v primeru npr. padle sodbe, zastaranja, odstopa od pregona, dosojene odškodnine Evropskih sodišč ali razveljavitve sodbe s strani višjega sodišča, podati pisno pojasnilo, zakaj je do tega dogodka prišlo in hkrati predlagati rešitev, da v prihodnje do tega več ne bi prišlo.
Temelji, na katerih bi po mnenju predlagatelja organi morali podati pojasnilo, zakaj je do posameznega dogodka prišlo, se razlikujejo tako po vsebini kot po procesnih predpostavkah, zato jih ne moremo izenačiti. V določenih primerih gre za vsebinsko odločitev organa, v drugih pa za postopkovne razloge, ki privedejo do končanja postopka. V vsakem primeru pa je z zaključkom postopka izdana odločba ali sklep, v kateri je navedena obrazložitev odločitve, podan pa je tudi pravni pouk, s katerim organ udeleženca v postopku opozori na njegove procesne pravice in na posledice njegovih ravnanj ali opustitev. Z možnostjo uporabe pravnih sredstev lahko udeleženec v postopku še naprej uveljavlja svoje pravice ali spodbija postopkovne napake, ki jih stori organ v postopku. Menimo, da sistem obrazloženih odločitev in možnost izrabe različnih pravnih sredstev omogočata visoko raven zaščite udeležencev v postopkih.
Glede drugega predloga, ki se nanaša na odgovornost organov v postopkih, pa pojasnjujemo, da vsebuje veljavna zakonodaja širok nabor mehanizmov za preverjanje dela sodnikov tudi v primeru kršitev, ki jih omenja predlagatelj. Odgovornost sodnikov normativno urejajo Ustava RS, Zakon o sodniški službi (v nadaljnjem besedilu: ZSS) in Zakon o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: ZS), in to skozi institute, kot so zlasti na primer ocena sodniške službe, ugotavljanje disciplinske odgovornosti ter službeni nadzor sodnikovega dela. Uporaba posameznih institutov je primarno v pristojnosti predsednikov sodišč, sodnikov samih in sodnega sveta, določene vzvode pa ima v omejeni obliki tudi minister za pravosodje.
Periodična ocenjevanja sodnikov preko instituta ocene sodniške službe so prvi pokazatelj kakovosti sodnikovega dela. Kriteriji so določeni v prvem odstavku 28. člena ZSS, določanje podrobnejših meril pa je v pristojnosti sodnega sveta, ki sprejema Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Ocenjevanje izvaja personalni svet na vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra za pravosodje, ali sodnika samega (prvi odstavek 31. člena ZSS), sodniki začetniki (prva tri leta) pa so ocenjeni vsako leto. Na podlagi ocene se lahko sprejme določene ukrepe, s katerimi se ugotavlja odgovornost, in sicer da sodnik ne ustreza sodniški službi, kar pomeni prenehanje sodniške funkcije, ali pa ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Možno je tudi znižanje plače, in sicer se sodniku izreče znižanje plače do višine 20% za čas do enega leta, če iz dveh zaporednih ocen izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.
Veljavni predpisi poznajo tudi institut disciplinske odgovornosti sodnika. Sodnik je disciplinsko odgovoren, če z naklepom ali iz malomarnosti krši sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljajo sodniško službo, tako da se jim na podlagi disciplinske odgovornosti lahko izreče disciplinska sankcija. ZSS ureja disciplinski postopek in disciplinske sankcije, med katerimi gre izpostaviti tudi najstrožjo: prenehanje sodniške funkcije. Prav tako ostale disciplinske sankcije (pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče) predstavljajo razpon ustreznih ukrepov, ki ob upoštevanju načela sorazmernosti kršitve in sankcije uveljavljajo zaključen sistem sankcioniranja sodnikov. Kot naslednji ukrep ugotavljanja odgovornosti pa ZSS pozna tudi službeni nadzor sodnikovega dela, s katerim s ugotavlja izpolnjevanje sodniških dolžnosti ter zajema vse ukrepe za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu.
Kot zaključno poudarjamo, da vsebuje veljavna zakonodaja izjemno širok nabor mehanizmov za uveljavljanje odgovornosti sodnikov in ukrepov ob ugotovljenih kršitvah, ki jih omenja že predlagatelj, zato menimo, da je navedena pobuda ustrezno zajeta na normativni ravni in zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.