Lep pozdrav,
predlagal bi, da bi vse večje površine streh objektov, ki so ponavadi prekriti s kovino ter ravni (npr. nakupovalni centri, hale, skladišča, športne dvorane, itd...), da bi se po zakonu morale prekriti z zemljo ki bi bil dober izolator, pravtako bi pa prispevalo k nižanju temperatur ozračja, ter čistejšemu zraku.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v sklopu priprave novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) predvideva posodobitev instituta državnega prostorskega reda ter uvaja novo Uredbo o Pravilih za načrtovanje in dovoljevanje, v sklopu katere bo tudi poglavje Zelene površine.
Državni prostorski red (DPR) naj bi postal zbirka zavezujočih državnih pravil za prostorsko načrtovanje, dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor, poleg tega pa naj bi obsegal tudi splošne smernice nosilcev urejanja prostora za pripravo prostorskih aktov ter priporočila in usmeritve za pripravo in uporabo prostorskih aktov. Zlasti občinski in državni prostorski načrti so tisti izvedbeni prostorski akti, ki morajo vsebovati prostorske izvedbene pogoje (PIP) za urbanistično načrtovanje in arhitekturno oblikovanje objektov. PIP za oblikovanje streh; so torej obvezna vsebina in neposredna podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor oziroma novogradnjo, rekonstrukcijo ali obnovo objekta. Na enem mestu bi tako imeli tri tipe dokumentov, od zavezujočih v obliki uredb do nezavezujočih v obliki priporočil, pri čemer bi se seveda vsi nanašali na isto področje. V tem pogledu gre za spremembo glede na veljaven ZPNačrt.
Prenova PRS v okviru Državnih prostorskih pravil (v nadaljevanju DPR) se že izvaja, do zdaj pa sta bila opravljana prva dva koraka, ki sta podrobneje opisana v nadaljevanju.
I. Izhodišča in procesni načrt priprave Državnih prostorskih pravil / DPR Izvedena je bila analiza izvajanja posameznih vsebin DPR/PRS v občinskih prostorskih aktih, opravljen pregled nabora strokovnih analiz kot podlaga za pripravo podrobnejših pravil urejanja prostora;, ter izdelan koncept DPR, razdelitev vsebin glede na obligatornost.
II. Priprava osnutka DPR Pripravljajo se osnutki posameznih uredb: 1. priprava osnutka uredbe o namenski rabi prostora (v nadaljevanju uredba NRP), 2. priprava osnutka vsebine uredbe o pravilih za načrtovanje in dovoljevanje (v nadaljevanju uredba PND),
MOP je prepoznal zelene površine oziroma zeleni sistem v naseljih, kot pomemben člen v prostorskem načrtovanju, zato se je te tematike lotil že v prvem sklopu nalog. Pri pripravi projektne naloge, ki je bila podlaga za pripravo priročnika zeleni sistem v mestih in naseljih, je MOP naredil podrobno analizo pravil in priporočil v domačih kot tujih predpisih. Na podlagi projektne naloge je bilo oddano naročilo za izdelavo priročnika strokovno najbolj ugodnemu izdelovalcu.
MOP je na izdelovalca naslovil tudi proučitev možnosti, da se po vzoru Francije, predpiše ozelenjevanje ravnih streh. Priročnik je trenutno v izdelavi, kjer stroka preučuje različna priporočila in določila za zeleni sistem v naseljih, ki bodo podlaga za poglavje zelene površine v sklopu uredbe o pravilih za načrtovanje in dovoljevanje.
Pri preučitvi obveznega ozelenjevanja ravnih streh, bo treba upoštevati tudi dejansko učinkovitost zelenih streh in specifike slovenskega grajenega prostora. Nesporno zelene strehe zmanjšujejo učinek urbanega toplotnega otoka in pozitivno vplivajo na obvladovanje meteornih vod. Na drugi strani pa je učinek pri energetskem prihranku zanemarljiv. Zelene strehe ob tem predstavljajo tudi dodatno obtežbo, kar iz vidika stabilnosti objekta (cela Slovenija leži v potresno ogroženem območju) otežuje oziroma draži gradnjo in bi lahko taka splošna zahteva predstavljala ekonomsko neupravičen ukrep. Pri obstoječih objektih bi bila lahko taka zahteva celo tehnično neizvedljiva.
Na MOP vzporedno tudi že poteka priprava kriterijev trajnostne gradnje za stavbe, s katerimi bo za nekatere objekte možno celoviteje in ob upoštevanju različnih okoliščini, oceniti izbiro najustreznejše trajnostne rešitve, med katerimi bo vključena tudi možnost zelene strehe.
Za glasovanje sem prepozen, sicer pa podpiram.
Problem nastaja že s potrditvijo načrta za gradnjo, ki krni tipičen slovenski stil dvokapne strehe na zgradbah.
Ozelenitev ravnih streh je smiselna, toda nastane kup novih problemov.
Pa dajmo predpisati še, da moramo vsi potem hoditi na blato na te strehe, da bo travica lepo naravno pognojena.
Lahko je razmetavati s tujim denarjem....koliko podpornikov predloga ima doma "zeleno streho" (mah ne šteje)?
Jaz bi dal izbiro zelena streha ali sončne celice. poleg tega bi morali obvezno na parkiriščih pred poslovnimi in blokovskimi objekti saditi drevesa.
Podpiram predlog. Marsikateri predpis v tej državi je sicer res nepotreben, a žal je treba neozaveščene državljane/investitore itd. prisiliti v marsikaj, npr. v gradnjo invalidom ustreznih objektov (kot se razpravlja pri drugem predlogu), zato ne bi bilo nič hudega, če bi se predpisalo še to. Zakaj? Zaradi manjše porabe električne energije za razne klime, itd. - Slovenija je zavezana Bruslju, da bo porabo električne energije na letni ravni zmanjševala za 1,5 % in zelene strehe bi bile korak v to smer.
Obenem bi se investitorje prisililo v bolj kakovostno gradnjo, pri kateri ne bi bilo težav z zamakanjem streh itd.
Res je, da bi bilo nekaj stroškov z vzdrževanjem, a če jih šoping centri lahko namenjajo za ogromne parkirne prostore in povsem nepotrebne in neestetske oglasne table ter odvečno razsvetljavo (svetlobno onesnaževanje), bi del teh stroškov lahko preusmerili v kaj koristnega, torej v ureditev zelenih streh.
Najlažje je biti neozaveščen in tak predlog označiti za neumen. Zato pa imamo tako energetsko potratno državo in državljane, ki še podpirajo neekološko vedenje drugih...
Že itak je preveč birokracije v tej državi, ampak silit privatne ustanove da počnejo take stvari z njihovimi nepremičninami je pa totalna neumnost.
Najprej treba znosit zemljo na streho, to plačat, posadit travo, kosit travo, zalivat, pa potem je problem zamakanja, pa plesni, pa žuželke, pa problem dostopa (na strehi so tudi klime, in ostale zadeve), itd itd.
Brezveze
Kdor hoče, naj to naredi sam, da bi pa država to predpisovala, je pa popolna neumnost.