2. 10. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pravna podlaga za izvajanje ODD in vseh postopkov v zvezi z njim je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 - ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZPDZC-l) ter na podlagi tega zakona sprejet Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/14; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
Posameznik, ki opravlja ODD, mora polletno poročati davčni upravi o doseženem prihodku iz naslova ODD najpozneje do desetega dne v mesecu po preteku polletnega obdobja (drugi odstavek 14. člena ZPDZC-1).
Nadalje prihodke iz naslova ODD določa tudi 4. člen Pravilnika, ki v prvem odstavku določa, da mora posameznik, ki opravlja ODD, Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) po preteku polletnega obdobja predložiti poročilo o doseženem prihodku iz naslova ODD na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega Pravilnika.
Kot izhaja iz obrazca za poročanje o doseženem prihodku oziroma priloge 2 Pravilnika, FURS pridobiva podatke o doseženih prihodkih na podlagi izdanih računov. Slednjega je oseba, ki opravlja ODD, dolžna izdati za vsako opravljeno delo iz prvega odstavka 12. člena ZPDZC-1 v koledarskem mesecu ali za vsak promet z izdelki ali sadeži in zelišči iz tretjega odstavka 12. člena zakona, in sicer najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega oseba, pri kateri se delo opravi, oziroma oseba, ki kupi izdelke ali sadeže in zelišča (prvi odstavek 5. člena Pravilnika). V skladu s 4. alinejo drugega odstavka 5. člena Pravilnika, mora račun vsebovati tudi ceno ter skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve.
Način obdavčitve dohodka iz ODD (kateri dohodki se upoštevajo pri obdavčitvi in kateri so oproščeni plačila davka, itd.) določajo predpisi s področja obdavčevanja, zato bo na vprašanje v tem delu lahko podalo pojasnila Ministrstvo za finance, ki mu je bilo to Vprašanje že posredovano.
Sprememba Pravilnika in njegove priloge 2, na način, da bi bilo potrebno v poročilo o dohodku navesti tudi stroške v zvezi z ODD (poštne storitve, provizijo trgovine, vplačane vrednotnice, itd.) bi lahko bila le posledica drugačne ureditve oziroma obdavčitve v davčnih predpisih.
Odziv Ministrstva za finance
Skladno z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) je dohodek iz zaposlitve vsak dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Med dohodke iz zaposlitve štejemo dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. S prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 je določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, med katere se uvršča tudi dohodek iz osebnega dopolnilnega dela (v nadaljnjem besedilu: ODD). V davčno osnovo od tega dohodka se na podlagi četrtega odstavka 41. člena všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada.
Pri opredeljevanju do podanega predloga, da bi se dejanski stroški, povezani s pridobivanjem dohodka iz naslova ODD, obravnavali podobno kot pri dohodku iz dejavnosti (odbitek pri ugotavljanju davčne osnove), moramo izhajati iz vsebinske opredelitve dohodka iz ODD. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je določen s Pravilnikom o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/2014 in nanj so uvrščena tista dela, ki so praviloma občasnega značaja in niso zanimiva za opravljanje kot redne dejavnosti na trgu. Gre za opravljanje majhnih del, ki se po svoji naravi razlikujejo od opravljanja dejavnosti. Za dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti se namreč šteje dohodek, dosežen s samostojnim neodvisnim opravljanjem dejavnosti, pri čemer gre za trajno neodvisno opravljanje ekonomske aktivnosti. Bistvena razlika dohodkov iz naslova ODD z dohodki iz dejavnosti je, da ne nastanejo na podlagi trajne aktivnosti, kot že rečeno praviloma izvirajo iz dejavnosti občasne narave. Iz tega razloga se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, ki šteje med dohodke iz zaposlitve, čeprav so lahko doseženi iz razmerja, ki ne kaže na odvisno razmerje med delojemalcem in delodajalcem. V tej posledici je tudi obravnava stroškov, povezanih s pridobivanjem dohodka iz tega naslova, podobna kot pri zaposlitvi in se priznajo le določeni dejanski stroški poleg normiranih stroškov v višini 10% dohodka. Davčna obravnava dohodkov iz naslova ODD je skladna z načelom enake obravnave, saj se obravnavajo enako kot dohodki, ki so v bistvenem podobni, in ustrezno različno od dohodkov, ki se v bistvenem razlikujejo.
Razlog za zavrnitev predloga je tudi, da bi približevanje ODD opravljanju dejavnosti lahko vodilo do nelojalne konkurence do tistih, ki opravljajo enaka dela oziroma aktivnosti v okviru statusa samostojnega podjetnika ali družbe. Posledično bi lahko prišlo do prilagajanje slednjih s preoblikovanjem svojih statusov v opravljanje del preko statusa ODD, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje prihodkov v sistem socialnih zavarovanj in socialne varnosti oseb, ki bi opravljale tovrstna dela.
Dodajamo še, da pri opravljanju ODD ni predpisano vodenje poslovnih knjig in evidenc in prav tako davčno potrjevanje računov ni potrebno. Davčna blagajna ali vezana knjiga računov torej nista obvezni. Gre za poenostavitev pridobivanja dohodka v zvezi z ODD in administrativno razbremenitev.
Iz vseh navedenih razlogov zavračamo predlog, saj veljavna zakonska ureditev ustrezno ureja dohodek iz naslova ODD in z njim povezane stroške.