2. 3. 2018
Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Splošno Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ- F, 52/16 in 15/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Cilji zakona so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju.
Delo na domu ZDR-1 omogoča različne oblike fleksibilnega dela, med drugim tudi delo na domu. Možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je predvidena v 68. členu ZDR-1, v skladu s katerim se za delo na domu šteje tudi delo na daljavo (t.i. teledelo), ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Gre za opravljanje dela na domu ali prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, ob pomoči telefona, interneta, e-pošte in drugih komunikacijskih sredstev. Delavec lahko delo na domu opravlja za celotno trajanje ali le del delovnega časa in ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Prav tako ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu (prvi odstavek 70. člena ZDR-1 ). Višino navedenega nadomestila, prav tako pa ostale pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, delavec in delodajalec uredita s pogodbo o zaposlitvi. Skladno s 157. členom ZDR-1 lahko delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi drugače uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Drugi odstavek 70. člena ZDR-1 delodajalcu nalaga dolžnost zagotavljanja varnih pogojev dela na domu. Navedena dolžnost je določena tudi v temeljnem zakonu, ki ureja varnost in zdravje delavcev, to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11). Delavca, ki dela na domu, je po ZVZD-1 šteti kot osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Po ZVZD -1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo. Tudi za delo na domu je delodajalec dolžan po ZVZD-1 oceniti tveganje in oceno ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganj dopolnjevati. Na podlagi ocene tveganj mora, če je to potrebno, sprejeti in izvesti ukrepe za zagotovitev varnosti delavca kot npr. izdati navodila za varno delo in usposobiti delavca za varno delo, obveščati delavca o nevarnostih, zagotavljati zdravstvene preglede, nadzorovati delovno okolje in delovna sredstva, v določenih primerih obveščati inšpekcijo dela in drugo.
Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Delodajalcu lahko Ie-ta skladno z 71. členom ZDR-1 prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, za katera zakon ali drug predpis določa, da se ne smejo opravljati kot delo na domu (72. člen ZDR).
Iz navedenega sledi, da ZDR-1 omogoča opravljanje dela na domu ali v prostorih po delavčevi izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Delodajalčeva odločitev o uvedbi navedene možnosti pa je predvsem odvisna od narave dela, ki tako obliko dela lahko dopušča, ter soglasja delavca k takšnemu načinu dela. Dodajamo, da samo nagrajevanje delodajalcev s strani države ni predmet urejanja delovnopravne zakonodaje.
Pojasnilo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je temeljni sistemski zakon, ki določa (le) statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.
Razmerja med delodajalci in delavci ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), ki je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slednje je že pojasnilo, da so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju, zapisani med cilje ZDR-1. Ta že zdaj omogoča Opravljanje dela na domu ali v prostorih po delavčevi izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Vendar pa je odločitev delodajalcev - (po večini) gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, za uvedbo dela na domu ali v drugih prostorih po delavčevi izbiri, zmeraj odvisna predvsem od narave dela oziroma organizacije delovnega procesa pri vsakem posameznem delodajalcu (ali sploh gre za takšno obliko dela, ki bi ga delavec lahko opravljal doma ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca oziroma na daljavo) ter tudi od soglasja delavca k takšnemu načinu dela.
Glede na to, da delovnopravna zakonodaja že omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (kadar je na naravo dela to primerno in s strinjanjem delavca), na ministrstvu menimo, da je obstoječa zakonska rešitev ustrezna in menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.