Predlagam da se sprejme zakon po katerem mora stranka ob nakupu nepremičnine ali pa finančnega vložka v neko določeno podjetje uradno dokazati izvor svojih prihodkov. Danes namreč vsak ki ima malo več pod palcem ali pa kakšne veze lahko kupuje razna propadla podjetja brez da bi jih kdo vprašal kje oziroma kako so sploh prišli do tega premoženja.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe je urejen v 68.a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2). Davčni organ ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo (Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo), če ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, oziroma, če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. Davčna osnova je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od davčne osnove se izračuna in plača davek po 70 % stopnji, ki se šteje za dokončen davek. S cenitvijo ugotovljena davčna osnova se lahko zniža, če davčni zavezanec – fizična oseba dokaže dejstva in okoliščine za njeno znižanje (Dne 11. 7. 2017 je bila na Ustavno sodišče RS vložena zahteva za oceno ustavnosti 68.a člena ZDavP-2).
Za namene izvedbe postopka odmere ZDavP-2 v 69. členu ureja institut prijave premoženja, v skladu s katerim sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja in dohodkih. V prijavi premoženja mora davčni zavezanec navesti premoženje, ki ga ima v lasti. Obveznost prijave premoženja se nanaša tudi na zakonca davčnega zavezanca oziroma osebo, ki živi z davčnim zavezancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ter otroka do 18. leta starosti, ki se prijavi v prijavi premoženja staršev oziroma skrbnikov.