8. 8. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Enakost žensk in moških ter varstvo pred diskriminacijo sta temeljni človekovi pravici in temeljni vrednoti sodobnih demokratičnih družb. Načelo enakosti in prepoved diskriminacije sta vgrajena v vse temeljne mednarodne akte s področja človekovih pravic. Načelo enakosti zahteva, da enako situacijo obravnavamo na enak način, neenako situacijo pa na različen. V kolikor ne ravnamo v skladu s tem načelom, je takšno ravnanje, v odsotnosti objektivne in razumne utemeljitve, diskriminacija. Vendar pa je dovoljeno, in ne gre za diskriminacijo, če sprejmemo ukrepe za odpravo dejanske neenakosti in izboljšanje položaja določenih diskriminiranih skupin, če je to objektivno in razumno. K sprejetju takšnih specifičnih pozitivnih ukrepov za odpravo diskriminacije žensk in spodbujanje enakosti žensk in moških nas zavezujejo Konvencija Združenih narodov o odpravi diskriminacije žensk, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 12. protokol h konvenciji in zakonodaja Evropske unije.
Da bi preprečili posredno diskriminacijo, je namreč v nekaterih primerih potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi ljudem, ki se nahajajo v de facto različnih situacijah, zagotovimo enake možnosti in pravice, preko različnega obravnavanja, glede na njihove različne okoliščine. Tako morajo vlada, delodajalci in ponudniki storitev zagotoviti prilagoditev svojih pravil in sprejeti pozitivne ukrepe za vzpostavitev t.i. dejanske (materialne) enakosti. Z izogibanjem sprejetja posebnih ukrepov se namreč poveča tveganje, da bodo notranja pravila, predvsem pa praksa delovanja, prerasla v indirektno diskriminacijo.
Pri tem je treba opozoriti, da mednarodna priporočila izrecno poudarjajo, da morajo biti tovrstni ukrepi zastavljeni kratkoročno in z v naprej določenim rokom, da mora biti že navzven jasno, da gre za izredni ukrep in ne splošno pravilo, ter da morajo biti ti ukrepi izrazito ciljno usmerjeni, s čimer je splošna zahteva po sorazmernosti tovrstnih ukrepov še dodatno nadgrajena. V Republiki Sloveniji je pravna podlaga za uvedbo posebnih ukrepov vsebovana v 17. in 18. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo in 7. členu Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Skladno z mednarodnimi akti oziroma zavezami in direktivami Evropske unije zakona opredeljujeta posebne ukrepe kot tiste ukrepe, s katerimi je mogoče zagotoviti enakost v najbolj očitnih primerih neenakosti. Opredelitev pozitivnih ukrepov v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je povzeta po 5. členu direktive 2000/43. Zakon tudi opredeljujeta subjekte, ki lahko sprejemajo posebne ukrepe. To so skoraj vse pravne osebe, ki lahko v vlogi delodajalca, izobraževalne ustanove oziroma ponudnika določenega blaga ali storitve dajejo prednost določeni skupini oseb ali zanje uvajajo posebne spodbude. Gre za možnost in ne obvezo vseh navedenih subjektov, da uvedejo posebne ukrepe na tistih področjih svojega delovanja, na katerih ocenijo, da so potrebni in smiselni. Ker gre za občutljivo področje, je v zakonu natančno opredeljen postopek sprejema pozitivnih ukrepov (analiza obstoječega stanja, opredeljenost v internih aktih), redno preverjanje njihove ustreznosti in takojšnjo odpravo, ko je ugotovljeno, da niso več potrebni.
Iz navedenega izhaja, da je pobudnikov predlog, da se prepove kakršnokoli razlikovanje na podlagi spola nesprejemljiv, saj posebni ukrepi pod zakonsko določenimi pogoji, ne pomenijo diskriminacije.
Ali imate v mislih 181. člen ZDR ("Delavke ne smejo opravljati podzemnih del v rudnikih")?
Ali imate v mislih porodniški dopust ("Pravico do porodniškega dopusta ima mati otroka")?
Verjetno ima smisel dovoliti ženskam, da opravljajo podzemna dela v rudnikih.
Verjetno nima smisla, da ženskam ukinemo porodniški dopust. Čeprav je to pozitivna diskriminacija.
181 clen je ena velika neumnost. Kdor je fizicno sposoben delati v rudniki, neglede na stevilo lukenj in binljajocih delov med nogami, naj to pocne, tako da ja, tudi ta clen naj se brise.
Glede prorodniskega dopusta bi bilo smiselno uvesti obvezno enako dolgega za oba starsa, ze iz stalisca otrokovega razvoja in prve socializacije s starsema.
Bodoče matere nastopijo porodniški dopust že pred rojstvom otroka. Ker so noseče. In ga koristijo po rojstvu otroka. Ker okrevajo.
Moški pa zaenkrat še nismo noseči, tako da je težko upravičiti, zakaj bi nam ta dopust pripadal.
v "porodniško" sem združil vse tri dopuste, ki jih država loči. Se bom popravil, porodniški dopust je ekvivalent bolniške, in je pravda pripada tistemu, ki je rodil. Starševski dopust bi bilo fer da se obvezno razdeli na pol, kar bi prineslo tudi manj diskriminacije pri delodajalcih. V tem primeru bi se tudi očetovski dopust lahko spravil (seštel) v starševskega).
Seveda obstajajo izjeme pogojene z fizičnimi razlikami, in je določene zadeve potrebno obravnavati drugače (tako kot naprimer pri slepih, gluhih, invalidih, ipd).
Vstopnine, pijače in celo državni razpisi iz predloga zgoraj pa niso upravičeni z fizičnimi razlikami. Prav tako, če bo delovno mesto zahtevalo dvigovanje 50kg težkih predmetov, bo seveda verjetno velika večina zaposlenih moških. Delovno mesto, ki zahteva npr. ustvarjalnost in natačnost pa več žensk. Ampak arbitrarno odločanje, samo na podlagi spola, da si en spol zasluži npr. 5000eur subvencije (ki jo mimogrede plačujejo tudi moški v državno blagajno), in posledično, da ti država "reče", da si te subvencije nisi zaslužil, ker si moški, je pa ogromna neumnost, ki pa jo žal marsikdo zaradi osebnih interesov podpira. Podobno leti na razne kvote ipd. neumnosti.
Torej bi treba predlog popraviti v razlikovanje na podlagi samo spola.
Starševskega dopusta pripada vsakemu od staršev polovica - 130 dni.
Lahko pa se eden od staršev odreče delu svojega starševskega dopusta (največ stotim dnem) v korist drugega.
Meni je bilo recimo popolnoma logično, da žena koristi čim več starševskega dopusta, ker sem imel sam velike težave z dojenjem otroka - nikakor ni steklo.
Kar se tiče same diskriminijacije pa je tako, da se mi pri nekaterih stvareh zdi potrebna, pri nekaterih smiselna, pri nekaterih pa sploh ne. Tako sem recimo absolutno proti umetno določenim kvotam, subvencij pri zaposlovanju samo za ženske ne razumem popolnoma in jih zato ravno tako ne podpiram.....se mi pa zdi nedopustno omejevati ekonomsko svobodo nekega lokala, ki recimo ženskam ponudi popust na pijačo, ali golf kluba, ki na en dan v tednu ženskam nudi popust na igralnino.
Zato vsesplošne prepovedi ne morem podpreti....
Diskriminacija je tudi pri osnovi za pokojnino ...
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7217
Tista pripomba o dojenju je neumna in nespoštljiva do vseh parov, ki so morali zadevo urediti tako, da so matere pred odhodom v službo svoje mleko pripravile v stekleničke. ne nazadnje je še ne tako daleč nazaj porodniški dopust trajal le 3 mesece.
O podjetniški svobodi pa tole: bi enako mislili tudi, če bi lokal, ki ima ob petkih brezplačen vstop samo za ženske, ob vikendih imel dvojno vstopnino za črnce, ob torkih prepoved vstopa za plešaste, cel teden pa za homoseksualce.
Vi mislite, da primerjate ženske, črnce, plešaste in homoseksualce.
V bistvu pa primerjate 100% popust, različne cene ter prepovedi.