Grenka resnica o darovanju človeških organov
Inštitut za anatomijo medicinske fakultete izobražuje in tudi posluje – za čigav žep?
Za odvzete dele človeškega telesa sicer ni dopustno dati oziroma prejeti nobenega plačila niti druge premoženjske koristi. (4. člen ZOPDCT)
Avgijev hlev je večna prispodoba nagrmadenega blata, ki ga lahko le Herkul očisti v enem dnevu. In ker na Slovenskem ne domujejo grški mitološki junaki, se posamične zgodbe iz sveta medicine odvijajo kot šokantni trilerji: nepotrebne smrti otrok, doktor smrti... A zdi se, da ni dejanja, ki bi bilo tako nepietetno kot primer prodaje trupel pokojnikov, ki so pred smrtjo svoje telo ali dele telesa prepustili medicini v dobri veri, da – če že ne bodo darovali organov, ki bi pomagali živim – bi na njih študenti medicine bogatili svoje znanje. Bogatijo pa je tudi drugi, na primer v letu 2015 akademik v UKC Ljubljana, ki je dele prodajal komercialnim ponudnikom. Truplo naj bi bilo v preprodaji vredno tisočaka.
Darovalcem organov pogoste ne odvzamejo samo organov, ampak tudi tkiva, kot so koža, roženica, kite, ligamenti, kosti, srčne zaklopke, arterije. V Ameriki so se zdravniki, ki se ukvarjajo s transplantacijami, začeli zanimati tudi za nadaljnjo uporabo celih udov, obraza, hrustanca in črevesja ter izračunali, da znaša vrednost posameznih uporabnih delov človeškega telesa skupno 220.000 €.
Predlagam spremembo 4. člena zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT) tako, da je za odvzete dele človeškega telesa dopustno dati oziroma prejeti plačilo.
Kako bi naj nekdo mimo Transplanta odvzel organe (verjetno že neuporabne) in jih prodal na tržišču, ne da bi vedel komu odgovarjajo?
Že tako imamo velike težave z zbiranjem organov za presaditve, in potem naj to prepustimo prostemu trgu?
Naj naš človek ostane brez jeter, da si jih bo lahko kupil bogat Francoz?
Odločno proti!
"Predlagam spremembo 4. člena zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT) tako, da je za odvzete dele človeškega telesa dopustno dati oziroma prejeti plačilo."
Kaj pa bi s to spremembo radi dosegli?
Po moje je neetično in nemoralno, glede na zakonodajo, navedeno v predlogu pa tudi protizakonito, služiti s prodajo DAROVANIH organov.oziroma posmrtnih ostankov.
Če že govorimo o komercializaciji posmrtnih ostankov bi bilo po moje pravilno, da se o tem odloči darovalec. Če truplo daruje, je z njim kaznivo početi karkoli komercialnega, če pa se odloči za komercializacijo pa je prav, da je on ali nasledniki upravičen do dela denarja. Recimo, če je truplo čez lužo vredno 200000 evrov, bi bilo prav, da darovalec ob podpisu ustrezne pogodbe dobi 100000 evrov, s čimer se obveže, da njegovi posmrtni ostanki pripadajo kucu. Alternativno lahko ta denar po smrti pripada naslednikom. Nesprejemljivo pa je, da nekdo to DARUJE, drugi pa s tem mastno služijo.
Kaj pa, če je vse res? Če bi me, po smrti, moji prodali v ameriko in ne bi rabil več plačevat zavarovanja, ker 220,000 je pa le neki denar. Koliko bo pa to obdavčeno? Po mojem mnenju prodaja trupel in njih organov ni primerna za staro celino. Ameri pa naj delajo, kar hočejo.
prejšnji teden so zamenjali pljuča eni Slovenki na Dunaju, vožnja iz Lj. na Dunaj pod modro lučjo... ... o teh zadevah je kar malce težko govoriti, dokler ne potrebuješ uslug. Tudi leta so omejitev.
www.dnevnik.si/1042350444