28. 11. 2022
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake v okviru vodenja socialne politike zagotavlja socialno pomoč ranljivim skupinam, vključno s socialno ogroženimi in invalidnimi osebami. Dodatne davčne ugodnosti bi po eni strani podvajale ukrepe socialne politike, po drugi strani pa je Slovenija pri vodenju davčne politike omejena s skupnimi pravili EU. Praviloma se pri prodaji osnovnih živil, oblačil, obutve, gospodinjskih aparatov obračunava davek na dodano vrednost. Pri tem pojasnjujemo, da to velja le v primerih, ko je prodajalec identificiran za namene DDV. Če prodajalec ni identificiran za namene DDV, tega davka tudi ne obračunava pri svoji prodaji. Dodatno pa je treba upoštevati, da je sistem davka na dodano vrednost vzpostavljen in urejen na ravni EU. Osnovna pravila glede obveznosti obračunavanja davka na dodano vrednost določa EU zakonodaja (Direktiva 2006/112/EC). Ta zakonodaja opredeljuje tudi okvir oprostitev DDV, ki jih države članice lahko uveljavijo v svojih predpisih. Le izjemoma, kot na primer za hrano, lahko države članice predpišejo nižjo stopnjo DDV ali celo ničelno stopnjo (oprostitev). Hkrati pa je davek na dodano vrednost tudi eden izmed najpomembnejših virov prihodkov proračuna Republike Slovenije. Gre za prihodke, s katerimi se financirajo tudi ukrepi socialne politike v obliki socialne pomoči, ki jo prejemajo socialno ogrožene in invalidne osebe. Upoštevaje navedeno bi nižanje oziroma odprava obdavčitve, kot je predlagano v pobudi, predstavljala znaten izpad proračunskih sredstev in s tem ogrozila tudi izvajanje obstoječe socialne politike v korist socialno ogroženim družinam, invalidnim osebam, gospodinjstvom, kar zagotovo ni v interesu predlagatelja.
V nadaljevanju pa z vidika pristojnosti Ministrstva za finance glede oprostitve plačila davčnih obveznosti pojasnjujemo, da davčna zakonodaja posebej upošteva vidik ogroženega preživljanja, in sicer pri določitvi možnosti odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila, kadar bi bilo s plačilom davčne obveznosti ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. V tem primeru lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev (101. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US)). Ugodnost odpisa davčnega dolga ali drugih načinov ugodnejšega načina plačila obveznosti je možna za najbolj ogrožene socialne primere, ko zavezanci nimajo ne sredstev ne premoženja ali prihrankov, s katerimi bi lahko poplačali davčne obveznosti. Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davka določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15, 40/16, 85/16, 30/17, 37/18, 43/19, 80/19, 106/20, 200/20, 135/21 in 43/22). Kriteriji upoštevajo raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje davčnemu zavezancu in njihovim družinskim članom in so določeni s predpisi na področju socialnega varstva. Poleg višine dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.