25. 11. 2019
Odziv Ministrstva za zdravje
Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) uvršča tvegano in škodljivo pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje škodljivo rabo alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Izpostavljenost alkoholu predstavlja vse pomembnejši dejavnik tveganja za globalno breme umrljivosti oziroma prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni na svetu. Izpostavljenost alkoholu predstavlja povečano tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj, kot so rak ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola.
Med najuspešnejše ukrepe alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola, SZO uvršča davčne in cenovne ukrepe, omejevanje dostopa, prepovedi oglaševanja, skrb za varnost v cestnem prometu, kratke svetovalne programe in zdravljenje motenj zaradi rabe alkohola.
Slovenija se uvršča nad povprečje držav EU tako po porabi alkohola kot po umrljivosti zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo alkoholu. Podatki o porabi čistega alkohola na prebivalca nas med državami članicami EU uvrščajo na 5. mesto za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo.
Tudi po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija (90,95 smrti na 100.000 prebivalcev) uvršča na 5. mesto med državami EU za Litvo, Latvijo, Madžarsko, Romunijo in Estonijo. Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica tvegane in škodljive rabe alkohola, pa je Slovenija na 4. mestu za Romunijo, Madžarsko in Litvo ter presega povprečje članic EU.
Vsak dan v Sloveniji zaradi razlogov, izključno povezanih z alkoholom, umreta dve osebi. Od leta 2008 v povprečju vsako leto pri nas umre 881 oseb, stopnja umrljivosti pa je nad evropskim povprečjem. Pogosteje umirajo moški, 2/3 jih umre pred 65. letom starosti. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, vsako leto v povprečju umre dodatnih 75 oseb. Skupaj je to najmanj 956 smrti na leto, ki bi jih lahko preprečili. V letu 2014 smo v Sloveniji zaradi smrti, 100-odstotno pripisljivih alkoholu, skupaj izgubili vsaj 4367 let potencialnega življenja ali v povprečju 9,8 let potencialnega življenja na vsako umrlo osebo, ki je umrla pred svojim 65. letom starosti.
V bolnišnicah v Sloveniji zaradi škode, izključno povezane z alkoholom, vsak dan beležimo deset hospitalizacij, v povprečju 3876 hospitalizacij na leto. Število v zadnjih letih sicer pada, a podatki iz prakse kažejo, da v bolnišnice prihajajo osebe, ki so v slabšem zdravstvenem stanju.
Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2011–2014 v povprečju znašala 153 milijonov € letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 234 milijonov €. Za primerjavo, v zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo približno 90 milijonov €. Že pri porabi 5 litrov čistega alkohola na prebivalca finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola. Škoda in stroški se z večanjem količine popitega čistega alkohola samo še povečujejo. Poraba čistega alkohola na prebivalca pa v Sloveniji že pomembno presega to mejo.
Alkoholizirani udeleženci so v letu 2016 povzročili 1855 prometnih nesreč, od tega 37 s smrtnim izidom, 153 s hudimi telesnimi poškodbami, 538 z lahkimi telesnimi poškodbami in 1082 nesreč z materialno škodo. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjih letih narašča, v letih 2014 in 2015 je znašal 9,9 odstotka, v letu 2016 pa kar 10,4 odstotka.
Ministrstvo za zdravje se zavzema za uveljavitev vseh dokazano učinkovitih ukrepov, ki bi pomagali zmanjšati škodo, ki jo povzroča prekomerna poraba alkohola med prebivalstvom. Posebno pozornost pri tem namenjamo mladostnikom, ki so še posebej dojemljivi za različna oglaševalska sporočila in drugo promocijo alkoholnih pijač. Na to je Vlada RS opozarjala tudi v postopku sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS št. 27/17), s katerim je bila ponovno dopuščena možnost prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah.
Glede uvedbe enakih oznak na embalaži alkoholnih pijač, kot jih poznamo na embalaži tobačnih izdelkov, pojasnjujemo, da so bila sestavljena zdravstvena opozorila na tobačnih izdelkih uvedena na podlagi evropske direktive in so obvezna v vseh državah članicah. Za označevanje alkoholnih pijač na ravni Evropske unije trenutno ni predvidenih tovrstnih ukrepov, smo pa države članice seveda samostojne pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov na področju alkohola. Uveljavitev pobude, ki jo predlagate, bi po našem mnenju pomembno prispevala k zmanjšanju škode, ki jo povzroča prekomerna raba alkohola in jo podpiramo.