Pogoji upokojitve 2

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvodoma izpostavljamo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne ali predčasne pokojnine, le-ta pa se razlikuje glede na spol zavarovanca. Višina vplačanih prispevkov je odvisna od višine osnove, kar pomeni, da mora oseba z višjo osnovo plačati tudi višje prispevke. Pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela se tako priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela, kar pomeni, da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema. Pri določanju same višine pokojnine pa je pomembno tudi dejstvo, ali se posameznik upokojuje starostno ali predčasno (malusi).

Ob tem pa je potrebno dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja v RS vendarle ni čisti zavarovalniški sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Načelo intrageneracijske solidarnosti oziroma redistribucije naš pokojninski sistem zagotavlja z omejitvijo najvišje pokojninske osnove oz. osnove za odmero pokojnine, kar posledično pomeni pri osebah z višjimi dohodki drastično nižjo nadomestitveno stopnjo ob hkratnem dejstvu, da osnova za plačilo prispevkov ni omejena. Sedanja ureditev je predvsem posledica dejstva, da je v sistemu močno prisoten sistem solidarnosti med posamezniki oziroma redistribucije znotraj posamezne generacije, ki je sicer značilen za socialne transferje, kar pa pokojnine seveda niso.

Pravice se torej praviloma priznavajo na podlagi dela, plačila prispevkov ter vzajemnosti in solidarnosti. Pravica do pokojnine se pridobi ob hkratnem izpolnjevanju pogoja pokojninske dobe/pokojninske dobe brez dokupa ter pogoja starosti. Pojasnjujemo, da se starostna meja za starostno upokojitev pod določenimi pogoji, ki jih določa 28. člen ZPIZ-2, lahko zniža, in sicer zaradi skrbi za otroke, služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti. Starostna meja se lahko zniža zgolj do določene starosti, ob pogoju, da je zavarovanec dopolnil določno dolžino pokojninske dobe/pokojninske dobe brez dokupa. Pojasnjujemo, da se torej služenje vojaškega roka ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do predčasne pokojnine, temveč se upošteva pri starostnem upokojevanju, vendar na pri pogoju pokojninske dobe/pokojninske dobe brez dokupa, temveč pri izpolnjevanju pogoja starosti, saj se starostna meja pod določenimi pogoji lahko zniža zaradi služenja vojaškega roka. Pojasnjujemo, da je ob reformi pokojninskega sistema prišlo do drugačne ureditve upoštevanja otrok, vojaščine ter pa dela pred 18 letom starosti pri starostnem upokojevanju. Potrebno je pojasniti, da je pokojninski sistem v svoji osnovi zavarovalni sistem in temelji na zavarovalniškem principu, ker pa je pokojninski sistem tudi del socialnega zavarovanja, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti tako znotraj generacije kot tudi med različnimi generacijami. Pogled nazaj v zgodovino urejanja pokojninskega sistema v Sloveniji pokaže, da so se v preteklosti znotraj pokojninskega sistema podeljevale pravice, ki niso imele podlage v vplačanih prispevkih, kar je pomenilo odstop od osnovnega načela pokojninskega sistema pri nas - načela zavarovanja. Vendar v večini primerov te pravice niso bile v funkciji zagotavljanja solidarnosti med zavarovanci, ampak bolj v funkciji zagotavljanja pravic posameznim družbenim skupinam. To podeljevanje pravic, ki niso bile posledica zavarovanja in solidarnosti je znatno krepilo nepreglednost in finančno vzdržnost.

Ureditev v smer drugačnega upoštevanja služenja vojaškega roka je sledila ciljem reforme, po kateri se pri pogoju pokojninske dobe upoštevajo zgolj obdobja, za katera so bili dejansko plačani prispevki. Tako je bila na splošno ukinjena dodana doba in se tako obdobja, ki so se po stari zakonodaji štela kot dodana doba, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe več ne upoštevajo, kar je bilo skladno tudi z ciljem zagotavljanja višjih pokojnin, saj so posamezniki na račun dodane dobe sicer hitreje izpolnili pogoje za upokojitev, vendar so bili zaradi tega upravičeni do nižjih pokojnin, zaradi česar je bil marsikateri upokojenec soočen s kasnejšo socialno stisko. Tudi po novem zakonu pa so tako upoštevane zasluge, ki so jih posamezniki izkazali s služenjem obveznega vojaškega roka, in sicer kot določene ugodnosti, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do starostne pokojnine.

Med drugim med pravice, ki niso bile posledica zavarovanja in solidarnosti in katerih posledica je bila znatna krepitev nepreglednosti in finančne vzdržnosti pokojninskega sistema, spada tudi pravica do zniževanja starosti zaradi skrbi za otroke, služenja vojaškega roka ter dela pred 18 letom starosti, zato se je tekom reforme pokojninskega sistema tudi ta pravica spremenila. Prihodnji razvoj pokojninskega sistema naj bi v še večji meri zagotovil povezavo med samimi plačili prispevkov ter prejemki oziroma upravičenostjo do pravic iz tega sistema, zato pojasnjujemo, da predlogu, po katerem bi se pri upokojevanju podajale dodatne ugodnosti zgolj nekaterih kategorijam posameznikov, ne glede na plačilo prispevkov, ne moremo slediti.