26. 6. 2017
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Hrup kot moteči dejavnik je omenjen v več zakonih. Varstvo pred čezmernim hrupom ureja Zakon o varstvu okolja, ki pa vladi daje pooblastilo, da predpiše mejne vrednosti izpustov, torej tudi hrupa. Na podlagi tega zakona je bila izdana Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta določa kot vire onesnaževanja okolja s hrupom predvsem naprave, obrate, objekte za javne prireditve, komunalno infrastrukturo, letališča, ceste itd. Pasji lajež pa ni hrup, ki ga ureja ta uredba. Varstvo pred hrupom jamči tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta zakon povzročanje nekaterih oblik hrupa v posameznih okoliščinah opredeljuje za prekršek. Med drugim določa, da kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne – vzdrževalne posege, se kaznuje z določeno globo. Nadzor nad temi določili mora izvajati policija. Dolžnost policije je, da posreduje, če gre za sum storitve prekrška ali celo kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tako se morajo policisti odzvati na klic za pomoč, preveriti posamezno prijavo oziroma zahtevo za intervencijo in ustrezno ukrepati, če bi se to ob posredovanju pokazalo za potrebno. V zvezi z laježem psov pa policija ne more ukrepati, ker niso podani potrebni elementi prekrška.
Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) ureja varstvo živali pred mučenjem. Minimalne pogoje za zaščito pa določa Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Nadzor nad izvajanjem določb teh predpisov izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V primeru motečega pasjega laježa UVHVVR ukrepa, če gre za sum mučenja živali oziroma za sum kršitev veterinarskih predpisov glede opustitve dolžne skrbi za žival. Torej, če je lajež posledica neprimernega ravnanja lastnika s svojim psom.
Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13, UPB-3) opredeljuje v 4. členu kaj je mučenje živali. Mučenje živali je:
- vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju,
- nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.
V 15. členu ZZZiv so določena prepovedana ravnanja. V 12. alineji 15. člena je navedeno, da je namerna trajna ali začasna zapustitev prepovedano ravnanje. Če je ravnanje storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.
Mučenje živali je kaznivo dejanje. Kot začasna zapustitev živali se šteje, če skrbnik živali ne izvaja svoje dolžne skrbi za žival, ki je predpisana v 7. in 8 . členu ZZZiv in v podrejenih pravnih aktih. Za rejne živali v intenzivnih rejah že sam zakon določa obveznost preverjanja stanja živali najmanj enkrat dnevno. Pravilnik o zaščiti rejnih živali (Uradni list RS, št. 51/10, 70/10) bolj natančno ureja preverjanje stanja za posamezne živalske vrste in kategorije živali (kot na primer pitovni piščanci, teleta…), za katere so predpisana bolj pogosta preverjanja stanja. V Pravilniku o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 51/09, 89/14) pa je natančno določeno, kaj je primerna oskrba (pogostost hranjenja na primer)hišnih živali in kakšni so primerni bivalni pogoji za hišne živali. V pravilniku je opredeljeno tudi, da mora skrbnik izgubo hišne živali prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču za zapuščene živali v 3 dneh, sicer se šteje, da gre za namerno zapustitev živali.
Sicer pa je vsakodnevni, dalj časa trajajoči pasji lajež imisija, ki jo ureja sosedsko pravo.
Analiza predloga: Lajež psa sam po sebi ni znak mučenja živali, saj je lajež način sporazumevanja psov. Psi uporabljajo zvočne signale v različnih kontekstih. Z laježem se pes brani, igra, pozdravlja, išče pozornost ali opozarja. Godrnjanje uporablja pri pozdravljanju ali pa je to znak zadovoljstva, medtem ko renčanje uporablja kot grožnjo ali opozorilni znak, pa tudi v igri. Cviljenje označuje podrejanje, obrambo, pozdrav, bolečino, pa tudi iskanje pozornosti.
Pretiran lajež je lahko vedenjska motnja psa. Preprečevanje motenj v obnašanju je ena izmed dolžnosti skrbnika živali (7. člen ZZZiv). Če je opustitev te dolžnosti naklepna in nastanejo posledice iz 4. člena ZZZiv, se šteje, da gre za mučenje živali.
Razlogi za primernost/neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo: Pretiran lajež lahko nakazuje na okoliščine v katerih za psa ni primerno poskrbljeno. Pretirano lajanje je potrebno ocenjevati v kontekstu odgovornega ravnanja z živaljo z ugotavljanjem okoliščin, v katerih pes povzroča pretiran hrup, kar trenutno veljavni Zakon o zaščiti živali že omogoča.