20. 6. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom pojasnjujemo, da je namen usklajevanja pokojnin v zagotavljanju njihove realne vrednosti. Gre namreč za temeljni instrument, s katerim se ohranja vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost, vendar pa hkrati usklajevanje pokojnin odločilno vpliva tudi na višino potrebnih sredstev državnega proračuna, namenjenih za pokrivanje pravic, ki se izplačujejo iz pokojninske blagajne, zato se je zakonodajalec v času gospodarske in finančne krize odločil za sprejem varčevalnih ukrepov, s katerimi je uravnotežil javne finance. Ukrep »neusklajevanja« se ni nanašal samo na upokojence, ampak na vsa izplačila in transferje, ki se izplačujejo iz javnih blagajn in državnega proračuna, s čimer se je zasledovalo tudi enako obravnavanje vseh posameznikov. V letih po uvedbi ZUJF so se pokojnine resnično usklajevale omejeno ali pa sploh ne, vendar pa se je ta trend zaustavil že v preteklem letu, ko so se pokojnine uskladile za 1,1%, namesto za 0,4%, kot bi znašala redna uskladitev, če bi se le-ta opravila v skladu z določbami ZPIZ-2. Tudi v letošnjem letu je bila opravljena uskladitev v višini 1,15%, kar je več, kot pa če bi se pokojnine uskladile po določbah ZPIZ-2, saj bi se vtem primeru, po podatkih Zavoda, uskladile za 1,1%.
Kljub vsemu pa se strinjamo s predlogom, da je potrebno v prihodnosti zagotoviti usklajevanje pokojnin v skladu s področno zakonodajo, saj se s tem dviga med drugim tudi zaupanje v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na splošno v pravno varnost, kar mora biti cilj vsakokratne politike na tem področju. Tak predlog je vsebovan tudi v Beli knjigi o pokojninah, ki naj bi predstavljala okvir razvoja pokojninskega zavarovanja v prihodnje.
Poudarjamo pa, da ne sledimo kritiki, ki jo avtor naslavlja na Zakon o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 23/17, v nadaljevanju ZPIZ-ZC), ki ureja zagotavljanje najnižje pokojnine v višini 500,00 eurov. Temeljni namen zakona je zagotoviti starostno in invalidsko pokojnino vsaj v primerljivi višini kot je cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki ga urejajo predpisi s področja socialne varnosti za tiste upokojence, ki so pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ter za tiste, ki so dopolnili pogoj pokojninske dobe, kot je bil po takrat veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan. V praksi se namreč prevečkrat zgodi, da so prejemki iz naslova socialnega varstva višji od pokojnine, ki jo za 40 let pokojninske dobe prejemajo upokojenci, ki so že tekom svoje aktivne dobe prejemali nizke dohodke in imajo zato posledično starostno ali invalidsko pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove. Namen zakona je zagotoviti najnižjo starostno ali invalidsko pokojnino tem upokojencem v primerljivi višini cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka ter s tem zagotoviti njihovo osnovno socialno varnost vsaj v takšni meri, da jim za preživetje ne bo potrebno zaprošati za varstveni dodatek. S spremembo zakona se tako zagotavlja socialna varnost upokojencem, ki so izpolnjevali »polne pogoje oziroma polno pokojninsko dobo« v skladu s vsakokratno veljavno zakonodajo, zato menimo, da je sprejeta rešitev ustrezna. Hkrati še pojasnjujemo, da je sprejeta ureditev, kjer se izpolnjevanje pogojev za zagotovljeno višino starostne ali invalidske pokojnine ugotavlja, glede na dopolnjeno »polno« pokojninsko dobo in ne na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa.
V zvezi z dodatki v pokojninam pa pojasnjujemo, da so vdove/vdovci lahko upravičeni do dela vdovske pokojnine, vendar pa ob upoštevanju predpisanega cenzusa. Če ima vdova ali vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino po lastni izbiri. Taki vdovi ali vdovcu pa se lahko, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, pri čemer pa ta del ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Z zakonom pa je omejena tudi višina skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine.