3. 5. 2017
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi z načrtovano ugodnejšo DDV obravnavo podarjene (donirane) hrane je uvodoma potrebno poudariti, da bo osnovni okvir za takšno ureditev zagotavljal zakon o kmetijstvu, katerega spremembe in dopolnitve se trenutno v okviru zakonodajnega postopka obravnavajo v Državnem zboru (ZKme-1D). Z ZKme-1D se vzpostavlja pravna podlaga za doniranje hrane, na podlagi katere se določa donatorje, posrednike in upravičence za prejem donirane hrane. Na ta način se bo zmanjšal delež zavržene hrane v prehranski verigi, hrana pa bo razdeljena med pomoči potrebnim prebivalstvom.
Ob upoštevanju predvidene ureditve bo po sprejetju ZKme-1D uveljavljena tudi sprememba veljavnega Pravilnika, ki podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), s katero bo določena izjema od določitve lastne cene, ki se sicer določa v skladu z računovodskimi standardi oz. predpisi o vodenju poslovnih knjig. V tem primeru bo lastna cena pri donirani hrani pod pogoji, določenimi v zakonu o kmetijstvu, enaka nič. S tem bodo davčni zavezanci spodbujeni k donacijam hrane pod pogoji, določenimi v zakonu o kmetijstvu, kot sistemskim predpisom, v katerem se ureja humanitarna dejavnost, povezana z doniranjem hrane. Takšna rešitev bo za davčne zavezance (donatorje hrane), ki so identificirani za namene DDV pomenila, da bodo v sistemu DDV ohranili pravico do odbitka DDV od nabav donirane hrane, za donirano hrano pa ne bodo obračunavali DDV.
Potrebno je poudariti, da je pri iskanju rešitev glede donacij blaga na področju obdavčitve z DDV potrebno slediti zakonodaji EU s tega področja, v kateri so možnosti za uveljavitev davčnih olajšav natančno določene in omejene. Predmet DDV so tako v sistemu DDV (med drugim) vse dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi brezplačna odtujitev poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če je za to blago davčni zavezanec izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Davčno osnovo v teh primerih predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja blaga.
V zvezi z zavzeto rešitvijo pri donirani hrani se je sledilo sprejetim smernicam v zvezi z razlago Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV v primeru transakcij doniranja hrane pomoči potrebnim končnim koristnikom, ki jih dobavi davčni zavezanec, ki odbija DDV, in sicer, da se lastna cena lahko prilagodi glede na okoliščine in stanje v katerih se hrana nahaja v trenutku, ko je donirana (npr. tik pred iztekom roka trajanja).
Glede predloga, da bi se na enak način z vidika DDV obravnavale tudi druge donacije posameznikov, pri čemer se izpostavlja primer rabljenih računalnikov, ki se podarjajo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti, je potrebno poudariti, da v teh primerih ne nastane obveznost obračuna DDV za donirano blago, saj te osebe (enako kot npr. nepridobitne organizacije s cilji humanitarne ali državljanske narave, ki so oproščene DDV) ob nabavi niso imele pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago.
V kolikor pa gre za donacije rabljenih računalnikov s strani davčnih zavezancev (podjetij), ki so uveljavljali pravico do odbitka DDV, pa se brezplačna odtujitev teh rabljenih računalnikov šteje za opravljeno dobavo blaga za plačilo. Velika podjetja, ki menjajo računalniško opremo, se za menjavo praviloma odločajo takrat, ko že poteče amortizacijska doba, kar pomeni, da je knjigovodska vrednost teh računalnikov po poteku amortizacijske dobe enaka nič. Ker se za DDV namene v zvezi z odtujitvijo rabljenih računalnikov za določitev davčne osnove uporablja lastna cena, kot je določena z računovodskimi standardi, se v teh primerih kot davčna osnova uporabi knjigovodska vrednost teh računalnikov, kar pomeni, da je davčna osnova za DDV enaka nič in davčnega zavezanca davek ne bremeni, pri čemer mu odbitka DDV ni potrebno popravljati. V kolikor pa davčni zavezanec donira »rabljene« računalnike, ki jih ne uporablja kot osnovno sredstvo, ampak jih ima na zalogi kot tržno blago, pa davčno osnovo za DDV pri odtujitvi takšnih računalnikov predstavlja nabavna cena oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku prenosa.
Dodajamo, da lahko pravna oseba za donacije uveljavlja olajšavo za donacije s skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradi list RS, št. 117/06 in naslednji). Davčni zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer za takšna izplačila rezidentom Slovenije, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
Skladno z navedenim in v povezavi z vašimi predlogi menimo, da je veljavna ureditev primerna ter dodajamo, da je potrebno preveriti vsa dejstva in okoliščine posameznega primera, tako na strani dajalca kot na strani prejemnika donacije.