Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nekrivdni in krivdni sistem odškodnin v zdravstvu

2676 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam, da se po vzoru tujine pripravi zakon, ki omogoča lažjo pridobitev odškodnine tako v primeru krivdnega (malomarno zdravljenje) kot tudi nekrivdnega razloga za hudo poslabšanje zdravstvenega stanja. Nedopustno je, da se ljudje po desetletja borijo na sodišču da dobijo to, kar jim pripada. Tak je primer družine iz Nove Gorice. Leta 2005 je mati rodila v bolnišnici v Postojni. Čeprav je imela na napotnic osebnega ginekologa navedeno, da potrebuje carski rez, se je porodničar odločil za vaginalni porod. Prišlo je do hudih zapletov, na koncu so vendarle naredili carski rez, a je bilo za otroka prepozno. Zaradi pomanjkanja kisika je hud invalid, ima celebralno paralizo in epilepsijo. Postopek še vedno ni zaključen, saj bolnica krivde ne rizna, čeprav je, tudi po mnenju sodišča, neizpodbitna. www.rtvslo.si/crna-kronika/postojnska-porodnisnica-mora-placati-800-00... Skrajni čas je torej, da se zdravstveni zavodi in zdravniki pri zavarovalnicah ustrezno zavarujejo za primere krivnih in nekrivdnih napak in se skrajšajo in poenostavijo postopki za pridobitev odškodnine. Jasno bi moralo biti, kakšna odškodnina pripada glede na težo okvare, starost itd. Sodišče pa bi moralo biti zgolj skrajni ukrep, v primeru, da obe strani ne najdeta skupnega jezika, ne pa da pacientu ne ostane drugega, kot da se desetletja tožari. To je kršenje pacientovih pravic!

20 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J JazPravim 46 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 3. 2018

Odziv Ministrstva za zdravje

Zdravniška zbornica Slovenije je 21. 12. 2000 na podlagi 61. člena Zakona o zdravniški službi sprejela Sklep o zavarovanju zdravnikov in zobozdravnikov za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu, na katerega je soglasje podal tudi minister za zdravje. Sklep določa, da mora biti zdravnik ali zobozdravnik, ki dela neposredno z bolniki, zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu, za zavarovalno vsoto najmanj 3,000.000 SIT (oziroma 12.518,78 EUR) . Ta vsota velja za leto 2001 in za vse specialnosti. Zasebni zdravnik ali zobozdravnik, ki dela neposredno z bolniki, pa se je dolžan zavarovati za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu. Zaposlene zdravnike in zobozdravnike zavaruje delodajalec. Zavarovanje na podlagi tega sklepa mora biti sklenjeno najkasneje v roku 90 dni od uveljavitve tega sklepa. Predmetni sklep je začel veljati 24. 2. 2001 in je še vedno v veljavi. Zakon sicer določa, da zavarovalno vsoto po posameznih specialnostih vsako leto določi zbornica v soglasju z ministrom, vendar za enkrat nov sklep ni bil izdan. V praksi je zavarovalna vsota zagotovo višja od tiste, ki jo predvideva sklep, vendar teh podatkov na MZ nimamo.

Zdravniška zbornica Slovenije je na MZ že posredovala okvirno pobudo o uvedbi t.i. nekrivdne odškodnine oziroma nekrivdnega zavarovanja (no-fault sistem). Ker navedeno predstavlja večje zakonodajne spremembe in zahteve temeljit razmislek o zagotavljanju dodatnih finančnih virov za izplačevanje takšnih odškodnin. A naprej bo najprej treba pridobiti primerjalno pravno analizo in analizo vplivov takšne ureditve na naš sodni in zdravstveni sistem ter se o takšni pobudi tudi medresorsko uskladiti. Dodajamo pa, da navedeni sistem oškodovanca ne omejuje pri vložitvi tožbenega zahtevka na sodišču.

Komentarji




  • F Ferenc
  • F Ferenc

    necenzurirano.si/clanek/mnenja/medicor-barsos-zdravniske-napake-mladi-zdravniki-zasebniki-1791883

    Naše zdravstvo je žal daleč od idealnega. A vendar ni tako slabo, da bi ga bilo težko narediti še veliko slabšega. Nasprotno, poslabšati ga je čisto lahko. In tja nas pelje mantra "javno, a ne državno zdravstvo". Ne dopustimo tega.

  • F Ferenc

    portal24.si/izjava-dneva-30-1-2025/

    Čakajte malo. Nekomu so odstranili zdrav želodec, zaradi zdravniške napake. Pa nihče ni kriv. Niso našli napake. A se to zafrkavate? Pa kaj je s to zblojeno državo? Odstranijo ti želodec in nikomur nič. Pa a so vsi znoreli? Pa to je za kazenski pregon, to je težja telesna poškodba.

  • F Ferenc

    Kako je z izplačevanjem odškodnin zaradi zdravniških napak? Koliko časa trajajo postopki in koliko svojcev se sploh odloči za to? Sodne obravnave trajajo tudi več desetletij, dokazovanje napak je pogosto zapleteno, izvedence odvetniki kličejo tudi iz tujine, kar povzroča dodatne stroške, dosojeni zneski pa so običajno bistveno nižji kot na tujem. Bi bilo ustrezneje, če bi država ustanovila odškodninski sklad? S tem bi zaščitili tako zdravnike kot morebitne žrtve napak.

     

    www.24ur.com/novice/slovenija/v-sloveniji-zaradi-neustreznega-zdravljenja-vsako-leto-umre-1000-bolnikov.html

  • I Ivan Peter Benko

    Uvedejo naj še odškodnine zaradi predolgih čakalnih dob. Podobno velja na sodiščih, ko sodišče ne razsodi v razumnem roku, oškodovanec lahko sproži postopek na ESČP in sledi odškodnina.

  • k krepki

    s predlogom se strinjam v tem delu da bi se postopki morli končati prej glede na neizpodbitne dokaze in izpovedi prič, ne strinjam se pa v tistem delu da je v popolni celoti kriva oseba določene stroke usposobljena za določeno področje, npr ginekolog, saj mora vsak zdravstveni delavec po zdravniškem kodeksu spoštovati in upoštevati pravice pacientov ter njihove želje po vseh življenskih načelih. v konketnem primeru ki se ga izpostavlja, predpostavljam da je pri porodu prišlo do nesoglasja med zdravnikom in pacientom, saj je zdravnik priporočal najbolj ugoden način poroda, pacientka pa je želela drugače, in ker se po njenih željah ni izšlo je zdravnik na koncu moral reševati življenje, ter med reševanjem ni mogel vedeti do kakšnih posledic bo prišlo. kdo je tu kriv, nihče. ali pa sta sokriva oba tako zdravnik ki se je držal vsega kot pacientka ki je kljub pravilni oceni zdravnika želela drugačen porod. glede vseh pridoblejnih dokumentacij, izpovedi prič, tožeče stranke kot tožene stranke v postopkih bi sodišča le lahko končala pravde prej kot v petih letih, ne samo za ta primer, ampak za vsa.