Pravno priznanje spola

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo se zaveda, da se diskriminacija transspolnih oseb lahko dogaja na različnih področjih njihovega zasebnega in javnega življenja (zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, javni prostor, dostop do blaga in storitev itd.). Zlasti pa so transspolne osebe lahko pogosteje žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva in tarče sovražnega govora. Raziskave tudi kažejo, da je odnos do transspolnih oseb precej bolj negativen kot do istospolno usmerjenih oseb.

V skladu s poročilom Evropske agencije za temeljne pravice (FRA) "Protection against discrimination on grounds of sexual orientation, gender identity and sex characteristics in the EU (2015)" se je Slovenija uvrščala med države članice, kjer je prepoved diskriminacije na podlagi transspolnosti spadala v t.i. splošno prepoved diskriminacije brez izrecne omembe spola ali spolne usmerjenosti. Nenatančna določitev te osebne okoliščine ter pomanjkanje pravne prakse tako lahko vodi v stanje pravne negotovosti v zvezi z natančno zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo. Poleg tega sodna praksa ter EU in mednarodno pravo s področja človekovih pravic prepoznavata transspolnost oz. spolno identiteto in spolni izraz, kot osebni okoliščini, ki nista povezani s spolno usmerjenostjo in potrebujeta posebno varstvo pred diskriminacijo (npr. referenca na spolno identiteto v direktivi 2012/29/EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj in direktivi 2011/95/EU o zahtevanih pogojih).

MDDSZ je navedene argumente upošteval pri pripravi Zakona o varstvu pred diskriminacijo (veljaven od 24.5.2016), ki v 1. členu izrecno navaja spolno identiteto in spolni izraz, kot osebni okoliščini zaradi katerih je prepovedana vsakršna oblika diskriminacije na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.

Predlog 8164-92 se nanaša na pravno priznanje spola, kot postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznika_ce. Kot je navedeno v besedilu predloga, je postopek pravnega priznanja spola urejen v 37. členu Pravilnika o izvrševanju Zakona o matičnem registru, ki ga udejanja MNZ. Pristojen organ za izdajo odločbe o spremembi spola zahteva potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika. Publikacija Pravno priznanje spola v Sloveniji: smernice za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb (priloga pobude) izpostavlja, da bi moralo pravno priznanje spola temeljiti na samoidentifikaciji osebe in na osebni odločitvi za pravno priznanje spola posameznika_ice. In sicer, brez pogoja pridobitve medicinske diagnoze ali diagnoze motnje duševnega zdravja oz. motnje spolne identitete. Uradni postopek ureditve pravnega priznanja spola naj bi bil popolnoma ločen od medicinske obravnave.

V zvezi s pravnim priznanjem spola je v začetku marca 2017 potekal sestanek med predstavniki in predstavnicami MDDSZ, MNZ in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic transspolnih oseb. Kljub soglasju udeležencev in udeleženk, da je potrebno uresničevanje človekovih pravic transspolnih oseb urediti na sistemski ravni, pa je bilo predlagano, da se k reševanju problematike pristopi po korakih. Po mnenju nevladnih organizacij bi bil prvi pomemben korak sprememba 37. člena Pravilnika o izvrševanju Zakona o matičnem registru.

V zvezi s predlogom, da se tudi v Sloveniji sprejme zakon, ki bi celostno urejal pravno priznanje spola, po zgledu Malte ali drugih primerljivih navedenih držav, pojasnjujemo, da bo pred pripravo zakona potrebno opraviti analizo stanja in pravnih podlag ter preučiti obstoječe tuje prakse in zakonodajo.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

V podanem predlogu predlagatelj navaja, da bi moralo biti pravno priznanje spola, ki vsebuje postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih evidencah in registrih z namenom priznanja spolne identitete, zasnovano samo na eni postavki, to je samo identifikaciji osebe in posameznikovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola. Republika Slovenija, tako kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe. Pravno priznanje spola je urejeno v 37. členu Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki določa, da se sprememba spola vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol.

Predlagatelj opozarja, da obstoječi pravilnik ne opredeljuje, kdo je pristojen zdravnik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni. Takšna ureditev pa krši vsaj tri človekove pravice, in sicer:

• pravico do telesne integritete,
• pravico do zdravja in
• pravico do zasebnosti (8. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah).

V Sloveniji potrdilo o spremembi spola običajno izda psihiater, v večini primerov psihiater iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Predlagatelj pri tem opozarja na pomembnost pravnega priznanja spola, saj posameznikom omogoča, da so pravno-formalno priznane s svojim pravim spolom.

Transspolnim osebam so brez pravnega priznanja onemogočeni vsakodnevni opravki, zelo pogosto pa se srečujejo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolni izraz, ne ujemata z uradnim spolom, ki je naveden na osebnih in drugih dokumentih, zaradi česar so posledično deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente. Takšne situacije jih prisilijo v razkritje svoje spolne identitete, kar krši njihovo pravico do zasebnosti, vodi pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije ali nasilja ter so razlog za nevključevanje v izobraževanje in/ali brezposelnost transspolnih oseb. Zakoni, ki urejajo pravno priznanje spola, naj bi bili zato brez pogojev ali zahtev po posredovanju institucij (psihiatrov, zdravnikov, sodnikov) pri posameznikovi odločitvi za pravno priznanje svoje spolne identitete.

Glede na priporočila Sveta Evrope, ki določajo, da naj bo pravno priznanje spola urejeno hitro, dostopno in transparentno, predlagatelj predlaga zakon po vzoru Malte (Gender Identity, Gender Expression and Sex Characteristicd Akt – GIEGESC) ali drugih primerljivih držav (Irska, Danska, Argentina) in hkrati pojasnjuje, da je GIEGESC trenutno najbolj progresiven in vključujoč zakon za transspolne in cisspolno nenormativne osebe v Evropi, ki omogoča pravno priznanje spola, osnovano izključno na samoidentifikaciji posameznikov. GIEGESC določa, da imajo vse osebe pravico do pripoznanja svoje spolne identitete, svobodnega razvoja svoje osebnosti v skladu s svojo spolno identiteto ter obravnavanja, ki spoštuje in je v skladu s posameznikovo spolno identiteto, telesne integritete in fizične anatomije, hkrati pa pripoznanje osebe v skladu z njeno spolno identiteto, ter pripoznanje te identitete tudi v vseh osebnih dokumentih, ki vključujejo omenjeno osebno okoliščino.

Ministrstvo za notranje zadeve, v katerega pristojnost sodi upravljanje in vodenje matičnega registra, pojasnjuje, da se v matični register, skladno z Zakonom o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMatR), za državljane Republike Slovenije evidentira že nastala matična dejstva (rojstvo, sklenitev zakonske in partnerske zveze ter smrt) ter druge spremembe osebnega stanja (med njimi tudi sprememba spola) in matična dejstva tujcev, če so le-ta nastala na območju Slovenije. ZMatR v tretjem odstavku 20. člena določa, da se lahko že vpisano matično dejstvo ali podatek v matičnem registru spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09 in 77/16, v nadaljevanju: Pravilnik) nadalje v 37. členu določa, da se sprememba spola vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. V zvezi s tem ministrstvo pojasnjuje, da je s spremembo spola mišljena fizična sprememba spola, ki je nedvoumno v domeni zdravstva, saj je zgolj zdravstvena stroka tista, ki lahko biološko (fizično) spremembo potrdi. Šele na podlagi tako potrjenega dejstva, matičar (ki ni strokovno usposobljen za vsebinsko presojo spremembe osebnega stanja) izda odločbo, na podlagi katere je mogoče tehnično izvršiti spremembo podatka o spolu v uradni evidenci – matičnem registru.

Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da je vprašanje pravnega priznanja spola (ki nujno ne vključuje tudi prilagoditve telesnega videza z medicinskimi, operativnimi in drugimi posegi) mnogo širše, kot je njegov vpis v uradne evidence, skladno z veljavno zakonodajo. Ker zadeva vsa področja družbenega življenja, ne more biti predmet urejanja podzakonskega akta, katerega nosilec je Ministrstvo za notranje zadeve, temveč bi moralo biti urejeno kot zakonska materija, pri čemer kot nosilno ministrstvo ne vidimo Ministrstva za notranje zadeve, temveč Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), in Ministrstvo za zdravje.

Vprašanje pravnega priznanja spola je Ministrstvo za notranje zadeve izpostavilo že v medresorskem usklajevanju Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v pristojnosti MDDSZ), podrobneje pa problematiko predstavilo na sestanku na MDDSZ, dne 3. 3. 2017, na katerem je bilo dogovorjeno, da MDDSZ z namenom reševanja tega vprašanja skliče medresorski sestanek, ki bi se ga poleg predstavnikov MDDSZ udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje in Službe Vlade za zakonodajo.