15. 5. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uporabnik predlaga okrepitev neposredne participacije državljanov v javno-političnem procesu po vzoru Švice in sicer v obliki referenduma o določenih zakonih, ki jih sprejme vlada. Nadalje na pobudo ostalih uporabnikov spletnega orodja predlagam.vladi.si predlog dodatno dopolnjuje s predlogom, da »Vlada predlaga nek zakon in ga želi odobriti (Ta zakon nima stanja urgentnosti kot npr. kak zakon o zaostritvi azilne zakonodaje ali kak nujen gospodarski ukrep. Gre za zakone, kot na primer tisti o povečanju pravic istospolnim parom, pa tisti o arhivih...) vendar tega vlada ne more izvesti brez referenduma, ki se zgodi recimo vsako leto recimo 26. decembra (datum razglasitve rezultatov plebiscita v letu 1990) in 26. junij (slavnostna razglasitev deklaracije o neodvisnosti Slovenije).«
V skladu z Ustavo Švicarske konfederacije je neposredna participacija državljanov možna v okviru obvezujočega referenduma, fakultativnega oz. neobvezujočega referenduma in pa v okviru državljanske iniciative. S pobudo uporabnika sta povezana predvsem slednja, saj se obvezujoči referendum nanaša na spremembe in dopolnitve zvezne ustave, ki morajo biti potrjene na nacionalnem referendumskem glasovanju.
Oba instituta, fakultativni referendum kot tudi državljanska iniciativa, sta izvedena na pobudo državljanov. Če skupina volivcev odloči, da se ne strinja z določenim zakonom, ki ga je sprejel parlament, ima možnost, da postavi ta predlog na glasovanje. V primeru, da pobudnik zbere 50 000 podpisov, se izvede neobvezujoč referendum. Državljani imajo tudi pravico predlagati predloge zakonov v okviru državljanske iniciative. Če določen predlog dobi podporo 100 000 volivcev, se razpiše referendum.
Prav v konceptu državljanske pobude se predlog ureditve, kot ga predlaga uporabnik, bistveno razlikuje od švicarskega modela. Uporabnik predlaga t.i. »top-down« pristop referenduma, ko vlada predloge predpisov predloži na glasovanje v fazi, ko je predlog predpisa že pripravljen. Predlog je v popolnem nasprotju z bistvom neposredne demokracije, ki daje moč ljudem, kjer odločitve pa niso sprožene ali kontrolirane s strani javno-političnih akterjev.
Ustava Republike Slovenije določa, da »Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel v primeru, če to zahteva vsaj 40 000 volivcev. /…/ Referenduma ni dopustno razpisati: o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč /.../, o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah /.../, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb /.../, o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin«.
Pomemben korak k neposredni demokraciji predstavljajo spremembe Ustave Republike Slovenije leta 2013, ko ima pravico do sklica zakonodajnega referenduma ljudstvo z enakimi pogoji kot prej (40.000 volivcev), parlament pa je to pravico izgubil. Od leta 1996 do leta 2013 je bilo izvedenih 19 referendumov, velika večina je bila sklicana s strani poslancev. Od leta 2013 sta bila sklicana 2 referenduma kar kaže, da do danes ljudstvo še ni pogosto uporabljalo sredstva neposredne demokracije. Pri tem se ni mogoče izogniti vprašanju splošne želje in pripravljenosti do participacije ljudstva v primerjavi med Švico in Slovenijo. V Švici je bilo od leta 1848 do 2017 sprejetih zgolj 22 od 209 ljudskih iniciativ in kljub temu, da je bilo 9 od 10 ljudskih iniciativ zavrnjenih, se konstantno pojavljajo nove. Za primerjavo, v Sloveniji je bilo med letoma 1996 in 2013 izvedenih dvanajst nacionalnih referendumov z udeležbo med 10,98% in 37,9%.
Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da postopek predstavlja velik finančni zalogaj ne le z vidika izvedbe referenduma, ampak tudi za pobudnike. Statistika kaže, da so pobudniki v povprečju za uspešno pobudo vložili okvirno 100 000 frankov (cca 92.000 eur) brez stroška oglaševanja. Podrobnosti
Zavedati se je potrebno tudi, da imajo le redki dovolj časa, znanja in volje za ukvarjanje z vsemi relevantnimi vprašanji družbe. Neposredna demokracija od državljana zahteva široko informiranost in obveščenost o vseh družbeno pomembnih tematikah npr. s področja energetike, kmetijstva, industrije, notranjih zadev, kot tudi uslužbenskega sistema v javnem sektorju. Z uvedbo sistema, kot ga predlaga uporabnik bi lahko tvegali, da javno-politični prostor postane ujetnik pred referendumskih kampanj, saj bi po predlaganem sistemu referendumsko glasovanje potekalo dvakrat letno. Uporabnik navaja tudi konkretni primer, t.j. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu, ki ga je Državni zbor sprejel 14.2.2017.
Predlog predpisa, ki sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo, je bil dne 10.5.2016 objavljen na spletnem naslovu e-uprava z možnostjo podajanja komentarjev do vključno 15. 6. 2016. Do konca določenega roka za podajo mnenj oziroma komentarjev javnosti, torej do 15. 6. 2016, je ministrstvo prejelo štiri odzive. Pri tem je pomembno, da so državljani, strokovna javnost, zainteresirana javnost, nevladne organizacije in občine imele priložnost sodelovati pri pripravi vsebine predpisa in ne zgolj potrditev ali zavrnitev predloga, kot bi se zgodilo v primeru implementacije sistema, kot ga predlaga uporabnik.
Za strokovno usposabljanje občinskih redark in redarjev, za njihovo obdobno izpopolnjevanje in preskus znanja je pristojna Policijska akademija Generalne policijske uprave.
Pravilnik o strokovnem usposabljanju, obdobnem izpopolnjevanju ter preizkusu znanja občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 48/2014) določa program in čas strokovnega usposabljanja ter način opravljanja preizkusa znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva, program in način obdobnega izpopolnjevanja ter vsebino in način vodenja evidence usposabljanja in izpopolnjevanja, opravljenih preizkusov in izdanih potrdil o usposobljenosti, imenovanje komisij za opravljanje preizkusov znanja in plačilo stroškov strokovnega usposabljanja, preizkusa znanja ter obdobnega izpopolnjevanja. S strokovnim usposabljanjem in preizkusom znanja se občinski redar pripravnik usposobi in pripravi za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, uporabo pooblastil občinskega redarja in ravnanje z napravami ter tehničnimi sredstvi.
Z obdobnim izpopolnjevanjem občinski redar obnovi znanje in se seznani z novostmi s področja dela občinskega redarstva. O novostih, ki jih je prinesla novelacija zakona v letu 2017, so ministrstvi za javno upravo in za notranje zadeve skupaj s Skupnostjo občin Slovenije 29. marca 2017 izvedle strokovni posvet.
V zaključku bi poudarili, da neposredna demokracija ne pomeni glasovati, temveč pomeni posvetovanje, sodelovanje in iskanje konsenza, ki je učinkovit le, če se v proces aktivno vključujejo vsi državljani in kjer zaključno glasovanje le potrjuje, ali je odločitev sprejemljiva za večino.
Na Ministrstvu za javno upravo se aktivno zavzemamo za krepitev posvetovalnih procesov, kjer državljani lahko aktivno sodelujejo pri pripravi zakonskih rešitev. Državno upravo zavezujejo k vključevanju javnosti v postopke odločanja številni predpisi in drugi dokumenti, kot so Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), Poslovnik Vlade Republike Slovenije in Resolucija o normativni dejavnosti. Z ZDIJZ se zagotavlja javnost in odprtost delovanja državnih organov, Poslovnik Vlade RS pa določa obveznost predlagatelja, da, razen izjemoma, v pripravo predpisa vključi strokovno in drugo javnost, določa minimalne roke za sodelovanje javnosti in način upoštevanja oziroma neupoštevanja posameznih pripomb. Vlada zagotavlja v postopku sprejemanja predpisov sodelovanje javnosti prek spletnega portala e-Demokracija, poleg tega pa so predlogi predpisov običajno objavljeni na spletnih straneh predlagateljev. Povezave do predlogov predpisov so objavljene tudi na spletni strani vlade.
Zaradi navedenih razlogov predloga uporabnika v taki obliki v tem trenutku ni mogoče sprejeti.
Pri nas se zelo radi sklicujemo na to, kako super imajo urejeno zadeve v tujini. Morda ne bi bilo napak, če bi posnemali samo tiste ureditve, ki so se (tudi v tujini) izkazale za dobre. Zakaj moramo vsako reč sami preveriti? V Švici imajo veliko zadev na referendumih, nisem pa še slišala, da bi imeli tudi plače. Če bi imeli pri nas na referendumu razne velike investicije (npr. TEŠ) ali prodaje paradnih konjev, bi bili rezuitati gotovo drugačni kot so sedaj. Imamo cel kup nekih "strokovnjakov", ko so predobro plačani, ko pa je treba odgovarjati nihče ničesar ne ve, se ne spomni.. Žalostno je, da obstojajo dokumenti, a kaj ko so zakonji tako napisani, da jih lahko razlaga vsak po svoje. Bojim se, da bo odgovor "pristojnega organa" zopet tak, da se ne da nič spremeniti..
Švicarji so imeli pred par leti referendum o postavitvi minimalne plače na nekaj manj kot 20 EUR/uro. Predlog je bil odločno zavrnjen.
Menite, da bi slovenski volivci razumeli, da je to smrt za gospodarstvo in bi bili sposobni zavrniti tak predlog na referendumu?
Samo nekaj pripomb.
1.) Navedli ste da povečanje pravic istospolnim parom ni bil urgenten zakon. Zakon je bil urgenten, vendar se Ustavno sodišče ni spuščalo v vsebino, ko je referendum dovolilo. Zakon je namreč odpravil protiustavnost, ki jo je že ugotovilo US, hkrati pa je upošteval tudi sodne odločbe, v katerih je US že odločilo, da je trenutna ureditev zakonske zveze protiustavna (ne bomo se spuščali v podrobnosti, samo povem kar je res, čeprav mi res ni jasno od kod je prišla ta ideja, da US tega ni določilo. Verjetno sta posredi Cerkev in Primc). In res ne bomo zdaj o tem razpravljali.
2.) Omenjate 5-letni rok, ko se zakona ne sme spreminjati. Ustavno sodišče je odpravilo celo 1-letni rok, torej nikakor ne bi dovolilo 5-letnega roka. In ja, nekatere ideje so se pojavile po zadnjem referendumu, da vlada 1 leto po tem ne sme sprejeti enakega zakona. US je jasno odpravilo ta rok, torej bi lahko že takoj naslednji dan spet sprejeli isti zakon. In jaz bi to, če bi bil poslanec celo storil. Zgolj zaradi provociranja ljudi.
3.) Urgentni zakon nikakor ne sme iti na referendum (ko ste navedli celo referendumsko vprašanje).
4.) Problem samega predloga je, da daje ljudstvu preveliko moč. Nočem žaliti, ampak ljudstvo pri določenih zadevah ne sme odločati. Za to imamo strokovnjake, ne pa neke državljane, ki niti nimajo pravilne izobrazbe, niti se jih zakon ne tiče. Pa ni problem, da vlada dela samovoljno, ljudje niso/niste prebrali programov posameznih strank. Če bi ga, bi videli, da so se stranke med volilno kampanijo med drugim zavzele tudi za istospolne poroke. In vi ste to vlado izvolili, in zakon je sprejela. Po mojem mnenju niti referendumi ne bi smeli obstajati. Ljudje izvolijo vlado in vlada dela svoje delo. Vse kar je kontroverznega je bilo napisanega v njihovih volilnih programih, le prabrali jih niste/niso.
Vsekakor je je treba zavedati, da ljudstvo nima absolutne oblasti, kakor želite prikazati. S tem ko se da ljudstvu preveliko moč, lahko pride do kaosa in nastane anarhija. Zakonodajalno telo ni ljudstvo, temveč parlament.
Iz predloga ni mogoče razbrati ali to pomeni referendum ali zgolj glasovanje za zakone za katere vlada presodi, da morajo glasovati ljudje.
Če gre za referendum, potem je to dober predlog. Pozitivna lastnost tega predloga je, da bi bila volilna udeležba verjetno večja kot je pri nas v navadi na referendumih. In verjetno bi bila sama izvedba referenduma cenejša.
Ni pa določeno, kdo naj predlaga glasovanje/referendum. Vlada verjetno ne bo nobenega predloga dala na glasovanje. In za nekatere predloge bi bilo treba v tem primeru čakati daljši čas, saj volitve niso tako pogosto.
Predlog je treba natančneje definirat. Za kakšno glasovanje gre, kdo ga predlaga ipd. Če s tem mislite na izvedbo referendumov (katerih vprašanje ni pomembno za nemoteno delovanje države ali se nanašajo na pravice pri katerih ni primerno zavlačevanje) hkrati z volitvami, potem predlog podprem. Trenutno pa se bom glasovanja vzdržal.
In predlog lahko popravite dokler je v fazi razprave. S tem se sicer izbrišejo dosedanji glasovi, vendar mislim da so glasovalci o tem obveščeni in lahko ponovno glasujejo. Ker pristojni organ ne bere komentarjev ampak le predlog. Predlagam, da popravite in dopolnite predlog.
Nekako tako sem si stvar zamisli:
Vlada predlaga nek zakon in ga želi odobriti (Ta zakon nima stanja urgentnosti kot npr. kak zakon o zaostritvi azilne zakonodaje ali kak nujen gospodarski ukrep. Gre za zakone, kot na primer tisti o povečanju pravic istospolnim parom, pa tisti o arhivih...) vendar tega vlada ne more izvesti brez referenduma, ki se zgodi recimo vsako leto recimo 26. decembra (datum razglasitve rezultatov plebiscita v letu 1990) in 26. junij (slavnostna razglasitev deklaracije o neodvisnosti Slovenije).
Za tisti dan v letu bi država propagirala čim večjo udeležbo na voliščih.
V primeru, da nek zakon na referendumu uspe se pa zgodi, da v roku 5 let od tega, ni možno zbiranje podpisov za ponoven referendum ampak obstoji glas ljudstva. Torej. prihranimo na papirju glede pritožb, zbiranju podpisov, prihranimo delo ustavnemu sodišču in mnogim drugim institucijam. V primeru, da vlada sprejme več slabih zakonov sedaj, se lahko zgodita tudi dva referenduma, kar je potratno. V mojem primeru pa prihranimo na papirju in procesih. Če se ljudstvo za nek zakon odloči, pa naj bo še tako kontroverzen zakon - to mora veljati. S tem pa zmanjšamo možnosti za proteste.
Predlaganje referenduma ne bi bilo potrebno. Katerikoli zakon, ki nima statusa urgentnega zakona, bi bil avtomatsko del referenduma. Za urgentno sprejete zakone pa bi se na referendumu vprašalo: Se strinjate, da zakon XYZ, sprejet dne xx.xx. zaradi nujnih okoliščin, ostane v veljavi?
Upam, da sem odgovoril na zastavljena vprašanja.
Če sem iskren, pa dvomim v spremembe. Vlada dela svojevoljno in verjamem, da tak predlog s strani katerekoli stranke ne bo nikoli sprejet in podprt. Verjamem, da bodo ob odgovoru na ta predlog (če le pride tako daleč) zgolj odgovorili z že obstoječimi zakoni, spremenili pa nič.
Sicer za ta konkretni primer to morda ne velja, ampak načeloma mora vlada sprejemati tudi odločitve, ki niso po volji ljudstva, ker se ljudstvo pač ne zaveda, kakšne bi bile posledice nesprejetja takšnih odločitev.
Če bi dali na referendum upokojevanje pri 63. letih in minimalno plačo 800 EUR sem prepričan, da bi ljudstvo glasovalo za. Posledice za gospodarstvo bi bile katastrofalne.
Seveda. Moralo bi se definirati v zakonu kakšne vrste zakonov se lahko odobrava s strani ljudstva. Recimo zakoni, ki nimajo povezave z denarjem in ekonomsko sposobnostjo države. Šlo bi bolj za zakone, kot so ta o mestnem redarstvu. Pa tisti o omejevanju toka migrantov. Itd. Za gospodarstvo nepomembni zakoni.
V teoriji to sicer imamo urejeno, manjka pa praksa. Ustavne spremembe pravzaprav niso potrebne - vlada lahko sama razpiše posvetovalni referendum pred sprejetjem kakšnega zakona.
Vsekakor podpiram pobudo vladi, da za nekatere zakone, s sprejetjem katerih se ne mudi, in o katerih je po ustavi dovoljeno referendumsko odločanje, enkrat letno razpiše referendum.
V letih, ko potekajo volitve (lokalne, državnozborske, predsedniške ali evropske) seveda na isti datum kot so te volitve.
Seveda ne za vse, to bi bilo pretirano in bi precej ohromilo sprejemanje predpisov....vsekakor pa bi tega lahko bilo več, še posebej v primerih, ko se vnaprej ve, da je nek zakon sporen ali kontroverzen.
Glas bom zaenkrat vseeno pustil na strani NE, ker se mi zdi, da "pristojni organ" prebere le predlog, ne pa tudi komentarjev, sam predlog pa je vendarle napisan tako da bi se to lahko uporabljajo praktično za vse.
David S.
Vlada mora (oz. bi morala) sprejemati to kar je volja ljudstva! - to je demokracija.
V kolikor so mnenja zelo različna med stroko, vlado, nvo-ji, drugimi, naj se izvaja omizja preko javnega medija (javni zavod rtv-slo) toliko časa, dokler se ne bo doseglo dovolj visoko enotno javno mnenje o določeni problematiki. - V naši družbi namreč ravno tega primanjkuje - konkretne in vidne participacije državljanov.
- To bil bil precejšen zlom obstoječih elit, saj bi oblast končno le prevzeli ljudje, ki bi tako tudi odgovarjali za lastne odločitve. Pozitivna stran bi bila tudi ta, da ne bi imeli več koga kriviti (na primer politike), saj bi naposled lahko krivili le sami sebe za lastne odločitve.
Vlada naj torej bo predvsem izvršitelj tega, kar se ljudstvo odloči, in ne kot sedaj, ko je predvsem odločevalec.
Jasno, če bi dali, bi bilo tako in tako... zato pa imamo možnost, da se prek medijev izobrazimo.
V kolikor bi bilo potrebno sprejemati hitro, bi ustanovili začasno komisijo v kateri bi bili enakovredno zastopani predstavniki vseh političnih strank, NVO-jev, stroke itn, ki bi sprejemali začasne zakone ipd, dokler se ne bi skupno odločili ali jih bomo obdržali ali spremenili itn.
lp