3. 4. 2017
Odziv Ministrstva za finance
V prvem delu se bo odgovor nanašal na banke, ki so bile v letih 2013 in 2014 deležne državne pomoči, v nadaljevanju pa tudi na preostale gospodarske subjekte, saj odgovor na obravnavani predlog ni enoznačen.
Banke, zoper katere je v letih 2013 in 2014 Banka Slovenije izdala izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti teh bank (kapital, podrejene obveznosti), so zaradi hkratne državne pomoči v obliki neposredne dokapitalizacije s sredstvi davkoplačevalcev prešle v začasno 100 % last Republike Slovenije.
Na podlagi 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije je o odobritvi državne pomoči tem bankam odločala Evropska komisija. Pri presoji upravičenosti državni pomoči, namenjeni prestrukturiranju tako podjetij kot tudi bank, so eden bistvenih elementov tudi ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence (t. i. izravnalni ukrepi). Izravnalni ukrepi pomenijo ublažitev negativnega vpliva, ki se z državno pomočjo povzroči na trgu. Kolikor se dodeli pomoč za prestrukturiranje, je vedno treba sprejeti tudi ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, da se čim bolj zmanjšajo škodljivi učinki na pogoje trgovanja in da pozitivni učinki prevladajo nad negativnimi. V primeru obravnavanih bank so bili izravnalni ukrepi vsebovani v Katalogu zavez, ki je sestavni del odločbe, s katero je Evropska komisija državno pomoč bankam odobrila.
Izravnalni ukrepi se zlasti nanašajo na zmanjševanje bilančne vsote banke ter posledično njene tržne prisotnosti, usmeritve banke na strateške dejavnosti, dezinvestiranje banke v hčerah in podružnicah, pogoje banki glede odobritve novih posojil, omejitve glede razpolaganja z dobičkom, korporativno upravljanje, preprečevanje agresivnih tržnih strategij in preprečevanje morebitnih prevzemov. V postopku odločanja o dovolitvi državne pomoči je Evropska komisija zaradi zmanjševanja vpliva (dovoljene) državne pomoči na konkurenco zahtevala tudi urnik države iz lastništva bank do zaključka obdobja prestrukturiranja, ki traja do pet let. V kolikor Republika Slovenija teh izravnalnih ukrepov ne bi sprejela, Evropska komisija ne bi ugotovila, da je državna pomoč skladna s pravili o državni pomoči in bankam ne bi bilo mogoče dodeliti državne pomoči. In nadalje, če državna pomoč bankam v tistem obdobju ne bi bila dodeljena, bi Banka Slovenije bankam zaradi kapitalske neustreznosti odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, kar bi resno ogrozilo stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji.
Obravnavani predlog je torej treba presojati v luči predhodnih navedb in bo zato lahko le delno uresničen. Dokler bodo namreč banke, ki so bile deležne državne pomoči, v 100 % lasti države, državi pripada tudi celoten dobiček teh bank. Ker izravnalni ukrepi za prvi dve poslovni leti po odobritvi državne pomoči bankam, le-tem prepovedujejo izplačilo dobička lastniku (državi), bo zadržani, neizplačani dobiček, dosežen v teh letih, povečal kapital banke, s tem pa njeno knjigovodsko vrednost. Višja knjigovodska vrednost pomeni tudi višjo doseženo kupnino za prodajo državnega deleža v teh bankah. Kot je znano, bo Vlada Republike Slovenije dane zaveze, torej tudi zavezo o delnem oziroma celotnem umiku iz lastništva bank, ki so bile deležne državne pomoči, spoštovala, pri tem pa sledila cilju, da se doseže kupnina, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo davkoplačevalskih sredstev za dodeljeno državno pomoč bankam v letih 2013 in 2014.
V skladu z izravnalnimi ukrepi so mora država do zaključka obdobja prestrukturiranja umakniti iz lastništva bank, ki so bile deležne državne pomoči, od uspešnosti poslovanja teh bank v tem obdobju pa bo odvisno, kolikšna bo povrnitev davkoplačevalskih sredstev, uporabljenih za njihovo dokapitalizacijo.
Predlog se nanaša tudi na druge gospodarske subjekte, ki so se reševali z denarjem davkoplačevalcev. Po podatkih iz evidenc Ministrstva za finance je bilo v letih 2013 in 2014 podjetjem v težavah dodeljenih nekaj manj kot 42,6 milijonov EUR pomoči za reševanje ter 1,5 milijonov EUR pomoči za prestrukturiranje.
Vračilo državnih pomoči podjetjem v težavah se izvaja v odvisnosti od prejetega instrumenta pomoči (subvencija, poroštvo, ugodno posojilo, kapitalske naložbe), od pogojev dodelitve kot tudi od drugih dejavnikov. Glede pomoči v obliki kapitalskih naložb se mora v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) državi po zaključenem prestrukturiranju zagotoviti sorazmeren delež prihodnjih povečan] kapitala tega podjetja.