6. 4. 2017
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor je 29. 3. 2017 objavilo predloga sprememb in dopolnitev Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. V skladu z evropsko direktivo morajo države članice EU sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Slovenija bo to vsebino v svoj pravni red prenesla s tema dvema uredbama. Določen okoljski cilj je zmanjšati letno raven potrošnje teh vrečk pod 40 na osebo do konca 2025. Predloga uredb predvidevata prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk, razen tam, kjer jih bodo kupci uporabili za sveža živila, ki niso predpakirana. Pripombe in predloge lahko posredujete do srede, 3. maja 2017, na e-naslov gp.mopping@govpong.si.
Zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk
Evropska direktiva glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (2015/720/EU) nalaga sprejetje ustreznih ukrepov za njihovo zmanjšanje, s katerimi se prispeva k odpravljanju smetenja, spreminjanju vedenjskih vzorcev potrošnikov in spodbujanju preprečevanja odpadkov. Za to je določen okoljski cilj – zmanjšati letno raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na osebo do 31. decembra 2019, ter pod 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025. Poleg tega se lahko sprejmejo tudi ukrepi za zmanjšanje potrošnje vseh plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na debelino njihove stene.
Zaradi prenosa direktive se predlaga prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, prodajna cena vrečke pa ne bo smela biti nižja od nabavne cene te vrečke, po kateri jo je distributer kupil od predhodnega dobavitelja. Ta obveznost bo veljala za vsa prodajna mesta, na katerih so kupcem na voljo plastične nosilne vrečke. Izjema so zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki jih bodo kupci uporabili za sveža živila, ki niso predpakirana, npr. sadje in zelenjavo. V vseh drugih primerih pa bodo tudi te vrečke plačljive. Večina sadja in zelenjave, pa tudi sveži mesni izdelki, v maloprodaji niso predpakirani, kar izhaja iz navad potrošnikov, da želijo sami izbirati posamezne kose sadja in zelenjave, meso pa postreže mesar v mesnici ali v posebnem oddelku v sklopu trgovine. Na prodajnih mestih sadja in zelenjave so potrošnikom na voljo brezplačne zelo lahke plastične nosilne vrečke manjšega volumna, s čimer se že vrsto let zagotavlja uveljavljanje načela varne hrane glede omejevanja prenosa škodljivih snovi z ene vrste sadja ali zelenjave na drugo vrsto, uporaba teh vrečk pa prispeva tudi k temu, da se zavrže manj hrane. Vsaka drugačna embalaža, npr. plastične škatle ali papirnate vrečke, je težja in bi tako samo povečala količine odpadne embalaže.
Proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk bodo morali plačevati stroške ravnanja z odpadno embalažo in okoljsko dajatev ne glede na količino takih vrečk, ki jih bodo letno dali v promet.
Ozaveščanje potrošnikov
Predlog ureja tudi ozaveščanje potrošnikov o vplivu lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje, s ciljem povečati ozaveščenost o njihovem vplivu na okolje in končati sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga.
Pred nekaj leti so večji trgovci z živili samoiniciativno izvedli akcije ozaveščanja glede uporabe vrečk za večkratno uporabo iz močnejših materialov, ki so jih spremljale akcije razdeljevanja brezplačnih nosilnih zelo debelih in trpežnih tkanih plastičnih vrečk večjega volumna od običajnih nosilnih plastičnih vrečk, s hkratnim obveščanjem potrošnikov, da so te vrečke namenjene večkratni uporabi. Take vrečke so še vedno na voljo potrošnikom, vendar so plačljive. Trgovci izvajajo tudi druge okoljske ukrepe na področju zmanjšanja potrošnje, kot so uvedba papirnatih vrečk in kartonskih zabojev, spodbujanje strank k uporabi lastnih vrečk, preverjanje ali stranka vrečko res potrebuje, uvedba vrečk na voljo le na blagajni, razdeljevanje trajnih vrečk z veliko vsebnostjo recikliranih materialov. Čeprav uradne statistike o tem ni, se ocenjuje, da se je potrošnja plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v preteklih letih zmanjšala.
Podatki o potrošnji
Za spremljanje napredka pri zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pa so ključni prav natančni in pravilni podatki o potrošnji takih vrečk. V Sloveniji za enkrat ne spremljamo teh podatkov. Zato bodo proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk morali voditi evidenco o masi plastičnih nosilnih vrečk, danih v promet, ter povprečni masi ene vrečke, debelini njene stene in vrsti plastičnega materiala, iz katerega je izdelana, ter o tem poročati pri obračunu okoljske dajatve. Iz cilja zmanjšanja potrošnje bodo izvzete samo zelo lahke plastične nosilne vrečke, uporabljene za sveža živila, ki niso predpakirana. Distributerji, ki bodo take vrečke dajali kupcem na voljo tudi za predpakirana živila ali za neživilske izdelke, bodo morali zato o tem voditi evidenco in poročati o številu prodanih takih vrečk.
Vzpostavitev evidence oseb, ki embalažo dajejo v promet
Pomembnejša sprememba iz predlogov uredb, ki je potrebna za izvedbo popravljalnih ukrepov na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, zahtevanih z revizijskim poročilom Računskega sodišča RS »Ravnanje s komunalnimi odpadki« ter za uskladitev obeh predpisov z drugo veljavno zakonodajo, je vzpostavitev evidence vseh oseb, ki dajejo embalažo v promet. Na podlagi podatkov iz te evidence bo mogoče oceniti potrebo po spremembi količinskega praga, pod katerim osebam, ki dajejo embalažo v promet, ni treba plačevati stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Zaenkrat je ta prag postavljen pri 15.000 kg.
to je problem globalnega pomena. v oceane sami že ne zmečemo te plastične nesnage. že res da bi to morali za sabo počistiti iz kupov smeti na kopnem, ker pa ne potem naredijo svoje orkani, navihte, cunamiji. potem so tu še ladje s katerih se meče v morje. sicer je v zadnjih letih navidezno malenkotst boljše. že res da bi lahko na državnem nivoju kaj naredili, so pa tu največje onesnaževalke a svetu, brazilija, indija, bangladeš, kitajska, japonska, te države proizvedejo tako ogromne količine smeti in vse svinjarije da bo počasi začelo plavati še po mediteranu in jadranu
res je globalni problem, toda najprej je naš. pometimo pred lastnim pragom, in bomo drugim vzgled. lp
Verjetno je ena od težav, da ljudje verjamejo, da plastika razpade. Ampak ne, plastika se menda samo drobi na manjše koščke, dokler niso tako majhni, da jih dobimo servirane v vodi in hrani. Torej jih živa bitje pojedo, telo pa mikroskopsko majhne delce plastike ne more prebaviti in jih nalaga kjerkoli že. In ko jih naloži preko meje, organi nehajo normalo delovati. Potem pridejo bolezni, ki jih ne pozdravi nobena čakalna vrsta.
Se pravi, vsaka plastična vrečka, ki jo bo kdorkoli odvrgel kjerkoli, lahko konča v človeškem telesu. Morje je menda že sedaj prepolno mikroskopskih plastičnih delcev.
Ta teden so v New Delhiju prepovedali kakršnokoli plastiko za enkratno uporabo. Slovenija verjetno čaka na EU in da ji nekdo od zunaj pove, da plastika pa not gut. A to res more biti vedno tako? Ali ljudje, ki odločajo v državni upravi nimajo lastnih možganov? Ali je potrebno za vsako stvar narediti študio za par 100.000 EUR in ukrepe preložiti na naslednje desetletje? Ne, ni treba, zato bratje birokrati in sestre birokratke, naredite nekaj dobrega zase, za svoje potomce in za svoje davkoplačevalce.
Plastične vrečke doma uporabljamo, da v njih shranjujemo meso in zelenjavo v zamrzovalniku. Ko so porabljene, gredo v reciklažo? Z vašo prepovedjo, bi meni osebno otežili življenje... So še drugi primeri, kako uporabljati plastične vrečke in ne onesnaževati okolja.
Vi bi tudi te vrečke prepovedali, če vas dobro razumem...
Plastične vrečke niso največji problem, dokler se reciklirajo. Problem so ljudje, ki plastiko odvržejo kjerkoli se jim zahoče.
Tak predlog je površen, zato ga ne morem podpreti, čeprav se dobro zavedam problema plastike v okolju.
ja je problem, četudi se reciklirajo. Prvič, veliko plastične embalaže in vrečk se zaradi slabega nadzora in nizkih kaznih ne reciklira in zato konča v morju, rekah in divjih odlagališčih.
Drugič: tudi za reciklažo je potrebno ogromno energije, ki se dandanes pridobiva v največji meri iz jedrskih elektrarn in termoelektrarn, ki pa so pravtako onesnaževalke okolja. Skratka trenutno v svetu ni veliko primerov, če sploh, kjer uporaba plastičnih vrečk ne onesnažuje okolja kljub reciklaži.
Predlog absolutno podbiram. Obstajajo vrečke iz krompirjevega in koruznega škroba.....obstajajo tudi druge alternative...treba jim je samo dat spodbudo.....
Sicer pa bi lahko sprejeli pravilo, da se lahko prodaja le hitro razgradljive vrečke oz. vrečke za kratkotrajno uporabo, če že. lp
Kako pa plastična vrečka, v katero jaz naložim sadje v trgovini, prispe v morje? Če se osredotočamo na nesnago v morju.
Po mojem mnenju bi se ljudje hitro navadili, če bi jim v trgovini namesto plastičnih vrečk ponudili papirnate (dovolj močne) ali celo vrečke iz blaga.
Trgovine bi pa to dodatno stalo in bolj bolelo, kot kupce.
Verjetno bi posledično bolelo kupce. Bi pa tudi jaz vzel od doma vrečko ali košaro, če ne bi bilo vrečk v trgovini.