Vladi predlagam da sprejme predlog po katerem bi se lahko upokojevali s 40 leti delovne dobe brez da se to pogojuje s starostjo kot je sedaj primer glede moških ki moramo imeti 40 let ob upoštevanju da moramo biti stari vsaj 60 let. V poštev bi lahko prišla tudi krajša delovna doba predvsem za tiste ki so zaradi študijskih obveznosti začeli delati nekoliko kasneje in sicer moški 65 let ženske 62 let. .
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovalni sistem, ki vsebuje tudi elemente solidarnosti in vzajemnosti, kar pomeni, da gre za sistem, v katerem je posameznik zavarovan za nastop določenega rizika (npr. starost, invalidnost, smrt v družini). Pravica do starostne pokojnine je primarno vezana na zavarovalni riziko starosti, to je na predpostavko, da se ob nastopu določene starosti in ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev, zavarovancu zagotovi materialna in socialna varnost, ker si je sam z delom ne zmore več zagotoviti. Tako sta po veljavni zakonodaji določena dva pogoja za uveljavitev starostne pokojnine, in sicer pogoj starosti ter pogoj pokojninske dobe/pokojninske dobe brez dokupa. Da se oseba torej lahko upokoji, mora izpolniti tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe/pokojninske dobe brez dokupa. Pokojninski sistem določa različne pogoje za upokojitev po pravilu, da se oseba lahko upokoji pri nižji starosti, če dopolni daljšo pokojninsko dobo in obratno - če dopolni visoko starost, se zahteva nižja pokojninska doba. Daljša pokojninske doba je kriterij, ki pri posamezniku zvišuje višino pokojnine. V kolikor torej oseba izpolni zakonsko določeno pokojninsko dobo brez dokupa (npr. za moške v letošnjem letu 40 let, za ženske pa 39 let 8 mesecev), mora kljub temu da ima dovolj pokojninske dobe, izpolniti tudi pogoj starosti (za moške v letošnjem letu 59 let in 8 mesecev, za ženske pa 59 let in 4 mesece). Če je torej nekdo pričel z delom pri 15 letih, ne more pridobiti pravice do starostne pokojnine, dokler ne dopolni tudi starosti. V tem času pa ima (če neprekinjeno dela) že 44 let in 8 mesecev pokojninske dobe.
Kljub temu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) ohranja določene prednosti za tiste osebe, ki so se zaposlile relativno zgodaj in imajo dolgo pokojninsko dobo. Ker gre v večini primerov pri teh osebah za fizično bolj obremenjujoče poklice, se tudi zakonodajalec sam zaveda, da posamezna dela glede na svojo zahtevnost in naravo niso medsebojno primerljiva in zato ni primerljiva niti starost, ko oseba postane nezmožna za delo in ko se umakne iz trga dela, ne da bi bila njena pokojnina pri tem zmanjšana. Zato ZPIZ-2 tem kategorijam oseb omogoča, da se upokojijo pred dopolnitvijo starosti 65 let, in sicer tako, da ravno za te zavarovance predvideva upokojitvene pogoje, ki so v večji meri vezani na pokojninsko dobo posameznikov. Na ta način jim omogoča možnost znižanja "polne" starosti ter pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov. Tisti, ki so začeli delati zgodaj, se tako v skladu z ZPIZ-2 lahko starostno upokojijo že pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Novi pokojninski zakon za tiste z dolgo pokojninsko dobo predvideva tudi ustrezna prehodna obdobja, v katerih se bodo upokojitveni pogoji uveljavljali postopno. Starostna upokojitev pri 60 letih in z 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, bo kot pogoj v celoti uveljavljena šele leta 2018 za moške in leta 2019 za ženske. Pojasnjujemo tudi, da se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, v primeru vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pred dopolnjenim 18. letom starosti, zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti. Peti odstavek 28. člena ZPIZ-2 določa, da sta do tega znižanja upravičena tako moški kot tudi ženska, če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer se jima starostna meja v tem primeru lahko zniža maksimalno do 57 let starosti (ženske) in 58 let starosti (moški).
Potrebno je poudariti, da je določitev nižje starosti za osebe, ki so začele delati zgodaj in imajo tako relativno zgodaj dopolnjeno pokojninsko dobo, posebnost, ki je zakonodaje v tujini ne urejajo. Največ sistemov namreč določa, da mora upravičenec za pridobitev pravice do starostne pokojnine dopolniti tako imenovano vstopno starost za priznanje pravice do starostne pokojnine, to je 65 let, ker se od tu dalje v povprečju predpostavlja nezmožnost zagotavljanja sredstev z delom in kar dejansko predstavlja riziko starosti.
V zvezi s predlogom, podanim v dopisu, pa bi želeli opozoriti še na dejstvo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje vendarle temelji tudi na zavarovalniških principih, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju prispevkov, vplačanih v času aktivne dobe zavarovanca. To načelo bi bilo v primeru vezanosti upokojitve zgolj na pokojninsko dobo porušeno, saj bi se na primer zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje s 15 letom lahko upokojili že pri 55. letih, ko bi dopolnili 40 let pokojninske dobe, zavarovanci, ki so se zaposlili pri 25. letih, pa ob isti pokojninski dobi šele pri 65 letih. Vsi izmed naštetih zavarovancev bi tako v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanje vplačevali enako obdobje, pokojnino pa bi, ob predpostavki enake dosežene starosti, prejemali različno obdobje, saj bi zavarovanci, ki so se upokojili kasneje, pokojnino prejemali 10 let manj, kot pa drugi zavarovanci, ki so se upokojili prej. Glede na navedeno bi bilo tako porušeno zavarovalno načelo, saj bi osebe kljub enakim osebnim okoliščinam (dosežena starost, enaka pokojninska doba) iz pokojninskega sistema lahko prejeli sredstva za različna obdobja.
Pravica do pokojnine je tako pravica iz naslova socialnega zavarovanja in ne pravica iz sistema socialne varnosti. Republika Slovenija kot socialna država zagotavlja osnovne pravice socialne varnosti ne glede na plačilo prispevkov, pri socialnem zavarovanju pa je država dolžna vzpostaviti sistem tega zavarovanja, na podlagi katerega so posamezniki upravičeni do določenih pravic, ni pa dolžna zagotavljati teh pravic brez vplačil prispevkov. Gre namreč za sistem socialnega zavarovanja, ki je kot tak obvezen zakonski zavarovalni sistem. Država tako po Ustavi RS ni dolžna zagotoviti sredstev za pokojnine, temveč je dolžna vzpostaviti sistem, ki bo posameznikom zagotavljal varno starost v primeru nastopa zavarovalnega primera, kar pomeni, da se oseba torej lahko upokoji, ko izpolni tako pogoj starosti kot pogoj zahtevane pokojninske dobe. Glede na zapisano je torej potrebno, da vsak posamezni zavarovanec nosi del bremena staranja prebivalstva oziroma da se bremena staranja prebivalstva sorazmerno porazdelijo med posamezne skupine prebivalstva. V primeru, da bi se nekdo lahko upokojil že z 35 leti pokojninske dobe, pri tem pa tudi ne bi izpolnjeval pogoja starosti, bi to pomenilo, da ta zavarovanec ne bi prevzel svojega dela bremena staranja prebivalstva, zaradi česar bi bile zaradi povišanih stroškov pokojnin posledično nesorazmerno obremenjene ostale skupine prebivalstva, med katere spada predvsem aktivno prebivalstvo.
Če na koncu povzamemo, je vezanost pogoja starosti na pridobitev pravice do pokojnine povezana s predpostavko, da je prav starost tista, ki onemogoča normalno vključitev zavarovanca v organizirano in produktivno delo, da bi si lahko sam zagotavljal socialno in materialno varnost. Pri starostnem upokojevanju gre tako za upokojevanje zaradi rizika starosti, na kar pa načeloma pokojninska doba nima vpliva, zaradi česar ni mogoče dodeliti pokojnine pred izpolnjevanjem starostnega pogoja.