Dodatne spodbude za odločanje za tretjega otroka
Poleg seveda tega, da je treba skrbeti za splošno blagostanje ne le proračuna, temveč tudi posameznika, kar se z nižjimi obdavčitvami in spodbudnejšim gospodarskim okoljem sicer lepo kmalu poravna, je treba krepiti spodbude za odločanje za večje število otrok pri vseh, ki to le zmorejo in želijo.
Velja namreč demografsko načelo, da zmerno razvitim do razvitim državam razmeroma neproblematično reprodukcijo zagotavlja vrednost skupne stopnje rodnosti okoli 2,1 otroka/žensko v rodni dobi. Slovenija ima to stopnjo trenutno na 1,6 otroka in število prebivalcev naj bi že do leta 2050 padlo krepko pod 2 milijona.
Idealno bi torej bilo, da se najmanj vsak 10. par odloči za tretjega otroka, ob predpostavki, da imajo vsi pari po dva.
Pri pronatalitetnih politikah mora seveda veljati načelo etičnih vrednot, temelječe na človekovih pravicah, ali dovtipno povzeto "oblast nima kaj iskati v spalnicah." Zato morajo biti politike spodbudne - tako količinske kot kakovostne.
Gospodarstvo, z njim pa tudi splošno stanje duha, se počasi izboljšuje, kakovostne spodbude imajo pa opazno hitrejše učinke.
Ne vem, če je pravi pristop, da se denarno nagrajuje za otroke.
Bolje bi bilo, da se ustvari klima, da v družbi družina z več kot dvema otrokoma velja za nekaj več.
Ne vem zakaj bi spravljali na svet reveže, če jim nismo sposobni zagotoviti eksistence.
Kaj ni že preveč ljudi na svetu?
Jaz pravim tako: če nimaš denarja in pogojev, ne imej otrok. Jaz pa niti v sanjah ne želim financirati ljudi, da se bodo razmnoževali. Vidimo na primerih kam se ta zgodba lahko pripelje (nasilje nad otrokom, ženska na sodišču in spet noseča). Mati + oče nikakor in v nobenem pogledu ni edina popolna oblika za otroka, to je znanstveno potrjeno.
Sicer pa je planet že tako prenasičen z ljudmi, da v povečevanju rodnosti ni smisla. Primerneje bi bilo razmisliti o poenostavljanju postopkov posvojitev iz tujine in razširjanju kroga ljudi, ki lahko otroka posvoji. S tem bi obstoječim otrokom zagotovili ustrezno okolje in življenje, ne pa da na svet spravljamo nove otroke, obstoječe pa zanemarjamo. So v tujini "narodi", ki imajo visoko stopnjo rodnosti, vendar za otroke ni primernega okolja. Tako bi lahko posvajali njih, hkrati pa bi jih prinesli v npr. Slovenijo. Ti otroci bi se šolali tu, delali tu in bili naši davkoplačevalci oz. skrbeli da ne bomo čez toliko in toliko let brez pokojnin. Ampak logika določenih političnih (in drugih, npr. religijskih) polov je, da se spodbuja še več razmnoževanja, lačne otroke na svetu pa pustimo stradati. Saj veste: ZA OTROKE GRE, ampak le tiste, ki so rojeni v med moškim in žensko v zakonski zvezi v Sloveniji in so po njihovo popolni. Ostali so po njihovo lahko brez pravic.
Nosilnost Zemlje je močno presežena, tako da bi morala biti prva dolgoročna prioriteta na tem področju zmanjševanje števila ljudi, ne pa spodbujanje povečane rodnosti. Tudi v Sloveniji število prebivalcev narašča, od leta 2000 se je število povečalo za 3,8 % (podatki Statističnega urada). Nekaj prirasta je res na račun daljše življenjske dobe, vendar tudi delež prebivalcev v razredu 0 - 14 let zadnja leta (od leta 2007) narašča, tako da ne vidim potrebe po uvedbi takega ukrepa.
Malo grobo se bom izrazil imej toliko otrok, kolikor jih lahko financiraš. Dostikrat po televiziji, take družine, ki imajo več otrok prosijo za pomoč ker ne morejo preživeti skozi mesec. Enkrat sem bral eno raziskavo in en otrok od rojstva do fakultetne izobrazbe košta okoli 150.000 evrov.
Moje mnenje je nasprotno - največja finančna pomoč mora biti za prvega otroka, da si lahko vsak par "privošči" vsaj enega. Finančne pomoči države za tretjega otroka (in nadaljnje) ne podpiram - takšne želje naj si vsak financira sam.