12. 1. 2018
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da sta lastninska pravica in posest na stvari praviloma povezana, vendar ni nujno, da se prekrivata. Posest predstavlja dejansko oblast nad stvarjo, lastninska pravica pa pravno oblast nad stvarjo, ki lastniku zagotavlja določena upravičenja do stvari. V večini primerov je lastnik stvari tudi njen posestnik, saj je ena izmed temeljnih upravičenj lastninske pravice, upravičenje do posesti stvari, vendar pa lahko lastnik prenese to upravičenje tudi na drugo osebo. Stvarnopravni zakonik (SPZ; Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) ureja tako pravno zaščito lastninske pravice na stvari kot tudi pravno zaščito položaja posestnika.
SPZ v prvem odstavku 33. člena govori o sodnem varstvu posesti, v katerem določa, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Pravni red varuje posest, ki je zgolj dejanska oblast in ne pravica, z razlogom, da bi se preprečilo samovoljno uveljavljanje pravice. Gre za nekakšno »provizorično« zavarovanje dejanskega položaja, zato naj bo posestno varstvo hitro in naj kot tako varuje posestnikovo dejansko oblast na stvari tako dolgo, dokler ne bo v postopku, ki bo temeljil na pravici, dokazano drugače. To pa seveda pomeni, da je posestno varstvo lahko v korist tudi tistemu, ki pravice do posesti sploh nima, vendar je v pravnem redu to tveganje sprejeto, saj se tudi v takih primerih preprečujejo in sankcionirajo samovoljna ravnanja (M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2016, str. 160 in 161). Temu pritrjuje tudi sodna praksa v svojih odločbah, v katerih navaja, da cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila (VSL sklep I Cp 3391/2013 z dne 21. 5. 2014).
Obstajata dva pomembna razloga, zaradi katerih je potrebno, da se posest varuje. Prvi razlog je, da se v sporu, komu gre stvar, začasno uredi posestno stanje, ki naj traja do rešitve spora, saj se na ta način doseže, da stvar začasno ostane v rabi in uživanju tistemu, ki ima po videzu sodeč več pravice do stvari. Drugi razlog varstva posesti pa je v tem, da je v pravni državi prepovedana samovoljna sprememba obstoječega dejanskega stanja. Dejansko stanje je treba varovati pred nasiljem in samovoljo, pa čeprav prihajata od osebe, ki ima pravico do stvari. Cilj posestnega varstva je hkrati tudi sankcija, da samovolja ostane brez zaželenega učinka, saj mora tisti, ki ima pravico do posesti, do nje priti s sodelovanjem sodišča. V primeru, da si jo vzame sam, bo kljub obstoječi pravici dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje na podlagi sodne odločbe v posestnem sporu. S tem pa upravičencu do posesti ni odvzeta možnost, da ne glede na rezultat posestnega spora vloži tožbo, s katero uveljavlja svojo pravico do posesti (tožbo na podlagi pravice oz. petitorno tožbo). (Tone Frantar, Teoretična razprava – Posest: Nekatera vprašanja varstva posestnih razmerij, Podjetje in delo – 1999, številka 6-7, stran 1069-1077 / Gospodarski vestnik d.d., 18. 10. 1999)
Glede na navedeno ocenjujemo, da je vsebina obravnavanega predloga, torej zaščita lastnikov nepremičnin in premičnin, v zadostni meri in ustrezno urejena v veljavni zakonodaji, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Varovanje posesti je namreč nujno potrebno za preprečitev in sankcioniranje samovoljnih ravnanj, varstvo lastnikovih upravičenj pa je v primeru protipravnega ali neupravičenega zasedanja njegove nepremičnine zagotovljeno z možnostjo uveljavljanja obogatitvenega ali odškodninskega zahtevka.
Napaka v našem pravnem redu je,da se ščiti tiste,ki niso lastniki.Če že je namen zaščititi posest potem bi moralo biti to pogojno.Če lastnik pisno obvesti o prepovedi uporabe stanovanja,zemljišča ali kaj drugega in se ta ne odzove na zahteve lastnika bioralo sodišče brez izgovorov zavarovati lastnika in mu omogočiti rabo premoženja po njegovi volji.Če obstaja pogodba,ki je veljavna potem po pogodbi sicer pa se brez obotavljanja vrne posest,nazaj lastniku brez možnosti tožbe.Tako pa prihaja do primerov,ko nekdo ni lastnik ima nikakršnih lastniških,najemnih upravičenj,ker pa je uporabljal čeprav brez dovoljenja posest se dejansko lastnika oskoduje za pravico do upravljanja s svojim premoženjem,še več,posestnik ni dolžan plačevati nikakršnih davščin in prispevkov uporablja pa lahko nepremično premoženje od lastnika dejansko doživljenjsko.To ščitenje posesti je dejansko legalna kraja premoženja lastnikom.Razumljivo bi bilo,če lastnik ne opozori ali prepove uporabo,da ima posestnik pravico do posesti,če pa opozori,prepove bi moralo biti zadeve takoj konec.NE pomeni Ne in pika.
Če bi zadeva delovala kot v tujini (veliko vidimo po TV) bi tudi najemodajalci oddajali stanovanja. Sedaj pa se vsak boji, da najemnika ne bo mogel izseliti ne glede na to, če ta ne plačuje ali dela škodo ali mu je rok za najem potekel. Namesto, da bi kaj v tej smeri naredili eni predlagajo, da se obdavčijo prazna stanovanja. Ko bo lastnik zaščiten bo tudi neoddanih - praznih stanovanj manj.
Predlog komentatorja Maja, da bi zadevo vzeli v svoje roke pa ne pride v poštev, saj po zakonu ni dovoljeno in kazen doleti lastnika.
Bolje plačati jurja kazni, kot pa pet let hoditi na sodišča in izgubiti v tem času vsaj 50 jurjev najemnine....
Jaz vem, da se nikoli več ne bom boril preko sodišča ampak bom v primeru neplačevanja vse na hitro uredil sam.
Odličen predlog, ki pa žal ne bo dobil podpore v vladi ter parlamentu, ker se preveč podpira lopove.
Jaz sem PET LET rabil, da sem preko sodišča vrgel najemnika iz moje hiše, škode je naredil ogromno in ne te ne najemnine ne morem izterjati, ker tip uradno nima nič.
Tako, da smo imeli samo kup stroškov.
Fotra je celo s koritom za rože po glavi in je padel skupaj in smo ga komaj rešili, tip je pa dobil pogojno kazen.
Vsem lastnikom predlagam, da ničesar ne urejajo preko sodišč.
Enostavno se odklopi elektrika, voda ter razbije kakšna šipa, če še to ne zaleže se pa dobi par silakov in se barabo ročno odstrani iz hiše.
In je zadeva rešena za manj kot jurja v enem samem tednu.
Novi predpis ne bi pospešil zadeve, ker problem ni enoznačen. Sami ste navedli osnovni vzrok: sodna oblast zaostaja pri ažurnosti razsodbe. Postopki morajo biti zagotovljeni zaradi pravne varnosti. Samovolja v stilu 'vzeti stvar v svoje roke', ni dopustna.
Z svojo izjavo dajete prednost goljufom, tatovom, posiljevalcem....skratka vsem, ki so v nasprotju z nekim zakonom.