14. 3. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom pojasnjujemo, da je Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Vlada RS) v zakonodajni postopek že vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja ravno problematiko višine pokojnine (starostne in invalidske) upokojencev z dopolnjeno dolgo pokojninsko dobo brez dokupa. Temeljni namen predlaganih sprememb je zagotoviti starostno oziroma invalidsko pokojnino osebam, ki imajo daljšo pokojninsko dobo brez dokupa v Republiki Sloveniji in imajo navkljub temu zaradi nizkih plač, ki so jih prejemale v času aktivnosti, po splošnih pravilih odmerjeno izjemno nizko pokojnino, vsaj v enaki višini kot je višina varstvenega dodatka kot socialnega transferja (471 EUR mesečno).
Predlog zakona določa, da so do zagotovljene višine pokojnine upravičeni zavarovanci, ki so pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, in sicer v višini 500 eurov, če so dopolnili najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa; 490 eurov, če so dopolnili najmanj 39 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar manj kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa; 480 eurov, če so dopolnili najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar manj kot 39 let pokojninske dobe brez dokupa; 470 eurov, če so dopolnili najmanj 37 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar manj kot 38 let pokojninske dobe brez dokupa.
Glede kriterijev, kateri naj bodo tisti upokojenci, ki jim bo zagotovljena pokojnina v najnižje določenem znesku, ne glede na to, da je njihova dejansko odmerjena pokojnina po splošnih pravilih nižja od tega zneska, je potrebno poudariti, da je predlog povzet po pobudi Zveze društev upokojencev Slovenije. Namen pobude in posledično zakona je zagotoviti najnižjo starostno in invalidsko pokojnino upokojencem z daljšo pokojninsko dobo brez dokupa vsaj v takšnem znesku, da jim za zagotovitev osnovne socialne varnosti ne bo treba zaprošati za varstveni dodatek, saj bo njihova pokojnina višja od le-tega.
Meja 37 let pokojninske dobe brez dokupa je bila določena na podlagi povprečne dopolnjene pokojninske dobe ob starostni upokojitvi v letu 2015, ki je za ženske znašala 37 let in 1 mesec, ter za moške 38 let in 1 mesec. Pomembno je poudariti, da se s predlogom zakona ne posega v veljavni sistem odmere pokojnine po ZPIZ, temveč se zgolj zagotavlja znesek najnižje pokojnine za dopolnjena leta pokojninske dobe brez dokupa, kadar le-ta presegajo povprečje. Na ta način želimo tudi dvigniti dejansko upokojitveno starost in posledično povprečno pokojninsko dobo v RS.
V zvezi s predlogom, ki bi zagotavljal najnižjo pokojnino v višini 600,00 eurov za polno delovno dobo pa še pojasnjujemo, da gre pri pokojninskem sistemu za zavarovalni sistem, zato morajo biti pravice oziroma višina Ie-teh povezana z vplačili v ta sistem, višino predhodno vplačanih prispevkov in osnov, od katerih so bili Ie-ti plačani. Pokojnina nadomešča dohodek, ki so ga posamezniki prejemali tekom aktivne dobe, zato ni realno pričakovati, da bo ta dohodek višji od dohodka, ki so ga prejemali posamezniki tekom aktivne dobe. Pri določitvi zneska je potrebno upoštevati tudi druge posameznike, ki so v sistem vplačevali v višji višini, pa ne bodo upravičeni do višjih pravic. Pojasnjujemo tako, da je potrebno pri določitvi zneska upoštevati tudi, da je pokojnina odraz predhodno plačanih prispevkov, pokojninski sistem pa je v svoji osnovi zavarovalni sistem, zato morajo biti višine pravic v sorazmerju z vplačanimi prispevki. Pri posameznikih z najnižjimi dohodki tekom aktivne dobe se preko najnižje pokojninske osnove že tako v skladu s solidarnostnim načelom zagotavlja višje pravice, kot pa bi jim šle glede na višino vplačanih prispevkov, s čimer se v sistemu odražata načeli solidarnosti in redistribucije, vendar pa gre kljub vsemu za sistem zavarovanja, zato je potrebno pri vključevanju novih solidarnostih elementov v sistem ravnati previdno in preudarno. Poleg načel solidarnosti ter redistribucije je pomembno tudi, da gre za zavarovalni sistem, zaradi česar je potrebno pri določanju višine pravic ter zagotavljanju najnižjih pokojnin upoštevati tudi položaj drugih posameznikov, ki so v sistem vplačevali višje zneske. Ne nazadnje pa je potrebno pri določanju novih pravic upoštevati tudi dolgoročno finančno stabilnost pokojninske blagajne ter finančne zmožnosti financiranja višjih pravic v trenutni situaciji.
Ob koncu bi še poudarili, da je predlog zakona še predmet koalicijskega usklajevanja, v okviru katerega bo najverjetneje prišlo tudi še do kakšnih sprememb pri sami kategoriji upravičencev do zagotovljene višini starostne ali invalidske pokojnine.
V zvezi s predlogom, da se minimalna plača določi v višini 700 eurov pojasnjujemo, da področje minimalne plače ureja Zakon o minimalni plači (Ur. I. RS, št. 13/2010 in 92/15, v nadaljevanju ZMinP), ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino ter način njenega določanja in objave. Upoštevaje zakonsko ureditev je delavec upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.
lz navedene zakonske ureditve izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F in 52/16), in sicer osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, z izjemo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve po zakonu). Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Zakon, ki je nastajal v sodelovanju s socialnimi partnerji, zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje. Pri določitvi minimalne plače se upošteva rast življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast ter gibanje zaposlenosti, kar je tudi skladno z določili konvencije Mednarodne organizacije dela št. 131 0 minimalni plači. Razlogi za sprejem zakona v letu 2010 so bili predvsem ugotovljena nizka raven minimalne plače in neustrezen način eskalacije.
Minimalna plača se je z zakonom po višini v netu znesku uskladila z vrednostjo košarice minimalnih življenjskih potrebščin, kakršna je izhajala iz raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti, pri čemer se je uzakonilo tudi redno letno usklajevanje najmanj 2 dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin, in sicer na podlagi uradnega podatka Statističnega urada RS, ki je dostopen v januarju tekočega leta. Znesek minimalne plače določi ministrica oz. minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Minimalna plača predstavlja najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi v primeru, če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. Pri tem pa morajo biti že izpostavljeni morebitni dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja izvzeti iz minimalne plače.
Zakon določa minimalno plačo v bruto znesku, od katerega delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek ter v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani). Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2017 znaša 804,96 eurov (bruto). V zvezi s sistemsko ureditvijo minimalne plače dodajamo, da je bil že ob usklajevanju ZMinP med socialnimi partnerji in vlado izpostavljen problem definicije minimalne plače, predvsem v zvezi z vključenostjo dodatkov v znesek minimalne plače, pri čemer si je vlada prizadevala za pravičnejšo definicijo minimalne plače, ki ne bi vključevala dodatkov. Ker pa je usklajevanje zakona že potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah, socialni partnerji ob takratnem občutnem zakonskem dvigu minimalne plače, ki je temeljil na ugotovljeni vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov, kljub razpravam o novi definiciji minimalne plače, niso dosegli soglasja na tem področju. Tako je ob sprejemu zakona ostala stara definicija, skladno s katero je minimalna plača najnižje plačilo za delo opravljeno v polnem delovnem času. Dodatno pa so bili s spremembo ZMinP v letu 2015, sprejeto na pobudo sindikatov z uporabo instituta ljudske iniciative, iz definicije minimalne place izvzeti še trije dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Vlada je podpirala predlagane spremembe ZMinP, si prizadevala za socialni dialog in obžalovala, da ni prišlo do širšega soglasja med socialnimi partnerji na tem področju oziroma da je sprejem teh zakonskih dopolnil privedel celo do odstopa predstavnikov delodajalcev od sklenjena socialnega sporazuma.
V skladu z dosedanjo prakso, bo vsekakor tudi v bodoče ureditev minimalne plače predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado, pri čemer si bo Vlada RS še naprej prizadevala za ustrezno upoštevanje vseh zakonskih kriterijev, ki se upoštevajo pri vsakoletni določitvi zneska minimalne plače, ob tem pa tudi za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev pri vseh drugih obravnavanih vprašanjih s področja minimalne plače. Ocenjujemo, da se bo razprava o definiciji minimalne plače med socialnimi partnerji v prihodnosti ponovno odprla, pri čemer si bomo tudi na ministrstvu prizadevali za pravičnejšo in hkrati vzdržno rešitev izpostavljene problematike. Nedvomno pa si bodo tudi partnerji posameznih kolektivnih pogodb še naprej prizadevali tudi področje osnovnih oziroma izhodiščnih plač dogovoriti na način, ki bo najbolj upošteval možnosti in potrebe delodajalcev in delavcev.