Ponovna uvedba možnosti rednega vzporednega in zaporednega študija
Predlagam, da se ponovno (kakor je bilo to pred študijskim letom 2013/014 že možno) uvede določeno število mest na rednih študijskih programih, ki bi bila namenjena vzporednemu in zaporednemu študiju.
Cilj takega ukrepa bi bil, da se vsem, ki jih -poleg področja njihovega primarnega študija- zanima še kakšno drugo področje in so motivirani za študij (ter so to v preteklosti že dokazali) omogoči dodaten brezplačen študij. V primeru, da študent študija ne bi dokončal, bi moral šolnino vrniti.
----
Nekoliko širša obrazložitev:
Leta 2013 je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ukinilo možnost vzporednega in zaporednega brezplačnega študija. Argumenti ministrstva so bili, da (povzeto po www.souvizija.si/oddaje/studentske-zadeve/ukinitev-vzporednega-zapored...:
1) s tem omejujejo fiktivne vpise ter
2) je to v skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 ( pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa ). Omenjena resolucija v poglavju "Socialna razsežnost" dejansko navaja, da naj država posamezniku financira le en 1. in en 2. stopenjski program (glej poglavje 2.7 in 39. ukrep). S tem ukrepom naj bi zagotovili večjo in bolj pravično dostopnost do brezplačnega študija in transparenten sistem za socialne trnasferje študentov.
Moj pogled na oba argumenta:
1) Fiktivi vpisi so takrat (današnje situacije ne poznam dovolj dobro) dejansko predstavljali velik problem, ki pa se mora, po mojem mnenju, reševati z večjim nadzorom in kaznovanjem nezaključenega študija in ne z ukinjanjem vzporednega in zaporednega študija.
2) S cilji navedenimi v resoluciji se strinjam, vendar menim, da je ukrep 39. zapisan tako, da zagotavlja, da je enostavno zagotoviti nadzor nad socialnimi transferji študentov (cilj 3 in poglavju 2.7.1.), hkrati pa ni v skladu s ciljema boljše dostopnosti študija in vseživljenskega učenja (cilja 1 in 2 v poglavju 2.7.1). Še bolj kot neskladnje s cilji "Socialne razsežnosti" pa je problematično to, da ta ukrep omejuje dostop do znanja najbolj nadarjenim in zavzetim študentom, ki bodo v prihodnosti najbolj verjetno prinašali dodano vrednost slovenskemu gospodarstvu in družbi.
Hvala pristojnemu organu za odziv.
Letošnji razpis (http://portal.evs.gov.si/documents/10157/60bff06f-f9e2-4cc1-a013-dab3642232df, stran 15) dejansko omogoča redni (zastonj) vzporedni študij, kar toplo pozdravljam.
Na drugi strani pa je študij za diplomante plačljiv, ne glede na to ali gre za redni ali izredni vpis. 77. člen Zakona o visokem šolstvu, sicer dovoljuje zaračunavanje šolnine, a le-ta tega ne predpisuje. Zato ne razumem razlogov/utemeljitev za tako odločitev pristojnega ministrstva, saj s tem postavlja nekoga, ki je nek študij že uspešno zaključil in se kasneje odloči za dodatne študij v slabši položaj od nekoga, ki bo dva študijska programa študiral (zastonj) vzporedno brez zagotovila, da bo katerega izmed njih končal.
Po mojem mnenju bi morali tudi sposobne dilomante, ki so že izkazali uspeh pri študiju (to bi kontrolirali s pogoji za redni vpis), podpreti in jim omogočiti brezplačen redni študij diplomantov, medtem ko naj izredni študij (kadar kandidat ne dosega dovolj točk za redni vpis) ostane plačljiv.
Lahko bi pravico do brezplačnega vzporednega študija omogočili samo zlatim maturantom, pravico do brezplačnega zaporednega študija pa najboljšim 5 % študentov v generaciji ob diplomi. Da se nekako nagradi odličnost, ki zdaj nima razen simbolične, nobene prave vrednosti.
Enake moznosti za vse
Saj redno vzporedno in zaporedno že obstaja ... Poglej si "študij za diplomante". Ali pač? Če narobe razumem pa me popravite.
Obstaja, vendar se plača šolnino. Včasih se je ni plačalo.
naj znizajo raje solnine, pa naj si lahko vsak sam placa svoje izobrazevanje, na ceno 800 eur na letnik.
800E je za nekoga vec kot 1 plača ali več kot 2 mesecni dohodek, za druge pa je to "drobiz".
To, da je študij brezplačen in dostopen vsem je gotovo dobro in najbolj pravično. Željo po znanju je treba spodbujat. Misilm, da sta se zaporedni in vzporedni študij v preteklosti izkazala kot dobra in v korist vseh. Škoda, da take dobre prakse opuščamo.