Kazen za neupoštevanje ZDIJZ oz. namerno skrivanje podatkov

Odziv Ministrstva za javno upravo

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ((Uradni list RS, št. 102/15) v nadaljevanju ZDIJZ)) v 23. členu določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. V primeru, da organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja, skladno z določbami 7. člena tega zakona ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok iz 23. člena za največ 30 delovnih dni. Isti zakon v osmem odstavku 22. člena določa, da če organ v roku iz 23. člena tega zakona ne omogoči prosilcu dostopa do informacije ali njene ponovne uporabe in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe po drugem ali tretjem odstavku tega člena, se šteje, da je zahtevo zavrnil. V tem primeru mora organ skladno z 22. členom ZDIJZ izdati pisno odločbo, ki mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu. S tem prosilec informacij javnega značaja dobi tudi možnost pritožbe zoper odločbo. O pritožbi pa odloči Informacijski pooblaščenec.

V primeru nespoštovanja določb ZDIJZ, so v ZDIJZ vsebovane tudi kazenske določbe za odgovornost za prekršek, in sicer bo skladno z 30. členom ZDIJZ z globo 1.000 evrov kaznovan posameznik, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti. Z globo 1.200 evrov pa se kaznuje odgovorna oseba organa ali poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prej navedeni prekršek. Prav tako se z globo 800 evrov kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa med drugimi kršitvami, če v zgoraj navedenem roku iz 23. člena ZDIJZ neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja.

Iz navedenega izhaja, da je v ZDIJZ že določen tako rok 20 dni v katerem mora organ odločiti o zahtevi prosilca kot tudi razlogi zaradi katerih se sme ta rok podaljšati na 30 dni, določene pa so tudi kazenske določbe za primere, ko organ neopravičeno ne odloči o zahtevi kot tudi kazenske določbe za primere uničenja, skrivanja ali drugih načinov, ki bi se jih poslužil posameznik in informacijo javnega značaja naredil nedostopno.

V sled navedenega predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo oziroma je brezpredmeten, saj je že uresničen v veljavni zakonodaji.