Predlagam da vlada sprejme zakon o sekularizaciji tako kot ga imata Francija in Turčija ter mogoče še kakšna država. Cerkev se namreč vse preveč vmešava v stvari v katere se naj ne bi vmešavala.Po naši ustavi je cerkev ločena od države ,očitno pa to za rkc v Sloveniji ne velja .
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo (v nadaljnjem besedilu: MK) je na podlagi 32.a člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - Odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13 in 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1) med drugim pristojno za upravno področje verske svobode, in sicer v obsegu, ki je podrobneje določen v določbi 30. člen področnega zakona - Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odločba US in 40/12 – ZUJF, 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS).
MK meni, da predlog - vlada naj zaradi vmešavanja Katoliške Cerkve v stvari, ki se je ne tičejo oziroma kršitev načela ločitve države in verskih skupnosti, predlaga državnemu zboru sprejem Zakona o sekularizaciji, kot ga imajo Francija in Turčija ter mogoče še kakšna država ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju tega dokumenta vam MK posreduje obrazložitev svojih stališč.
Ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti iz 7. člena ustave je po ustavnosodni praksi instrument oziroma orodje za varovanje verske svobode, katerega cilj je zagotoviti resnično svobodo vesti oziroma versko svobodo. Navedeno ustavno načelo je v obliki »splošnega zakonskega pravnega načela« zapisano tudi v določbi 4. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in nadaljnji; v nadaljnjem besedilu: ZVS), s katero se izpostavlja zapoved svetovnonazorske nevtralnosti države in po kateri so država in verske skupnosti ločene, cerkve in druge verske skupnosti pa so enakopravne ter v svojem delovanju svobodne.
Iz prakse zakonskega urejanja »splošnega ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti oziroma verske svobode« je razvidno, da ministrstva, ki na področjih iz svoje stvarne pristojnosti, določene z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1) zaznajo utemeljeno potrebo po operacionalizaciji navedenega načela oziroma pravice s sprejetjem zakonskih pravnih pravil, oblikujejo/pripravijo predloge ustreznih zakonskih pravnih pravil. Primer tovrstne prakse je npr. nepopolno pravno pravilo iz 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in nadaljnji; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI), ki ureja versko svobodo oziroma načela ločitve države in verskih skupnosti na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega, višjega in visokega šolstva, ki so na podlagi 39. člena ZDU-1 v stvarni pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Pravno pravilo iz 72. člena ZOFVI, zaradi zagotovitve negativne verske svobode in s tem tudi načela ločitve države in verskih skupnosti v javnih vrtcih in šolah, prepoveduje konfesionalno dejavnost oziroma v vrtcih in šolah s koncesijo določa pogoje za opravljanje konfesionalne dejavnosti.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v 6. točki obrazložitve odločbe številka U-I-354/06-13 (Uradni list RS, št. 104/08) ugotovilo, da ustavna načela iz 7. člena ustave (ločitve, enakopravnosti in svobodnega delovanja) ne določajo le položaja verskih skupnosti v razmerju do države v ožjem smislu, temveč zavezujejo tudi samoupravne lokalne skupnosti (občine). V skladu z opisano prakso je za morebitno operacionalizacijo navedenega ustavnega načela na »področju lokalnih skupnosti (občin)« skladno s 34.a členom ZDU-1 stvarno pristojno Ministrstvo za javno upravo.
Glede na vse navedeno, sprejem zakonskih popolnih pravnih pravil za uresničitev ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti na posameznih področjih družbenega življenja, ki so v pristojnosti resornih ministrstev, temelji na oceni resornih ministrstev, da na njihovem delovnem področju, v skladu s standardi normativnega urejanja, ki jih določa Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09), (ne)obstaja potreba po sprejemu ustreznih popolnih pravnih pravil, s katerimi naj bi se zagotovilo spoštovanje navedenega ustavnega načela.
Po vpogledu v besedilo naslovnega predlog MK ugotavlja, da ta ne navaja niti enega konkretnega življenjskega primera domnevne kršitve načela ločitve države in verskih skupnosti v Sloveniji, čeprav bi moral za sprejem npr. posebnega sistemskega Zakona o sekularizaciji, s katerim naj bi se celovito in s popolnimi pravnimi pravili uredilo področje navedenega ustavnega načela, vsebovati tolikšno množico življenjskih primerov oziroma natančno opredelitev problema s potrebnimi podatki, da bi bilo zadoščeno »načelu potrebnosti pravnega urejanja« in drugim standardom normativnega urejanja iz Resolucije o normativni dejavnosti.
Glede želene vsebine Zakona o sekularizaciji, ki naj bi bila primerljiva z domnevno ustreznima francoskim in turškim zakonom oziroma drugimi ustreznimi zakoni, MK ugotavlja, da je zatrjevanje primerljivosti navedenih zakonov zmotno (francoski zakon npr. financiranje vere izrecno prepoveduje, turški pa državi oziroma Direktoratu za verske zadeve, ki je pravna oseba javnega prava, na letni ravni nalaga financiranje verskih zadev v višini 4 – 4,5 odstotkov splošnega proračuna, kar presega delež večine državnih agencij).