Uvedba mandatov za sodnike
Neenakost pred zakonom je v naši državi na žalost že stalna praksa. Zakaj krivci niso aktivno iskani in kaznovani? Komu je bilo v korist, da je sistem pravne države dopuščal, da so mnoge stvari, tudi nedvomno kriminalne, ostale nekaznovane? Kako lahko primeri zastarajo? Sodstvo je polno absurdnih sodnih praks, sodniki pa na svojih stolčkih ostajajo doživljenjsko.
Leta 2010 so strokovnjaki Sveta Evrope Slovenijo opozarjali, da se pri pregonu najtežjih oblik kriminala v sodni praksi zahteva ‘visoka stopnja’ dokazov, zato je osumljence praktično nemogoče obsoditi. Slovenskemu sodstvu so jasno očitali nepripravljenost sklepati iz dejstev in okoliščin. V dvajsetih letih ni bilo obsojeno niti eno pranje denarja. V letu 2015 so za piko na i začele padati najpomembnejše sodbe, začenši s Patrio, kjer je Ustavno sodišče razsodilo, da pravosodje ni ‘konkretiziralo’ hkrati dajanja kot tudi sprejemanja podkupnine. “Če bomo dosledno upoštevali odločitev ustavnega sodišča v zadevi Patria, po moji oceni korupcije več ne bomo preganjali,” je bila zaskrbljena nekdanja tožilka Branka Zobec Hrastar.
Na specializiranem tožilstvu in policiji so mnenja, da je uspelo vplivnim posameznikom s svojimi odvetniki v zadnjih letih preoblikovati sodno prakso. “Slovenijo bi moralo skrbeti, če bi se občutek nekaterih, da so nedotakljivi, udejanjil tudi v realnem življenju,” je dejal generalni direktor policije Marjan Fank.
“Ko je šlo za izbrisane, so v SDS naredili vse, da se odločba ustavnega sodišča ni uresničila. Ko je šlo za njihovega predsednika, človekovih pravic ni zmanjkalo. Vse to je očitno vodilo v stanje, kakršno je danes: v dvotirno kaznovalno politiko. Na politiko kaznovanja navadnih občanov, ki v mnogih primerih niti več nimajo pravice do pritožbe ali do sojenja. In na politiko kaznovanja elite, ki edina uživa zgodovinsko pridobljene visoke standarde varovanja človekovih pravic. Na specializiranem tožilstvu in na policiji imajo seveda prav, da se spet krepi občutek neenake obravnave,” je zapisal novinar Borut Mekina.
Kakšno sporočilo ob vsem tem dobimo državljani? Nezaupanje v sodni sistem raste, za moralo in etiko pa se nihče več ne zmeni.
Potrebne so spremembe. Potreben je nadzor v sodstvu, saj je korupcija prodrla pregloboko. Za večjo objektivnost je nujno potrebna uvedba mandatov za sodnike. Posamezni sodnik ne bi smel opravljati dela neomejeno do upokojitve, ampak bi moral biti na položaj izvoljen za 4 ali 5 let. Število mandatov v karieri bi bilo omejeno na primer na največ tri. Vse ksupaj bi nadzirala posebna neodvisna komisija. Na ta način se sodniki ne bi mogli "držati svojega stolčka" v nedogled, zagotovili pa bi tudi večjo kakovost, produktivnost in predvsem objektivnost v sodstvu. Možnosti korupcije bi bilo zagotovo manj.
Čas je, da ukrepamo!