9. 1. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3) določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji. Naročniki po ZJN-3 morajo dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Ta postopek je namenjen izbiri najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca storitev ali gradenj in temelji na transparentnosti, odpiranju konkurence in zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev. Naročnik izvede postopek javnega naročanja, kadar blaga, storitve ali gradnje ne more dobaviti oz. izvesti z lastnimi kapacitetami.
ZJN-3 določa mejne vrednosti, od katerih dalje morajo javni naročniki, izvesti postopek javnega naročanja (prvi odstavek 21. člena) v skladu z ZJN-3. Postopek javnega naročanja in mesto objave obvestil v zvezi z javnim naročilom mora naročnik izbrati glede na okoliščine javnega naročanja in ocenjeno vrednosti naročila, pri čemer mora slednjo izračunati po metodah za izračun ocenjene vrednosti iz 24. člena ZJN-3. Ta člen določa, da mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil.
Dodatno velja izpostaviti tudi to, da so v skladu z ZJN-3 naročniki istovrstna naročila dolžni združiti v enovit postopek javnega naročanja. Četrti odstavek 24. člena ZJN-3 namreč izrecno določa, da naročnik ne sme izbrati metode za izračun ocenjene vrednosti z namenom, da bi se ta določila tako, da za oddajo javnega naročila ni treba uporabiti tega zakona. Prav tako pa naročnik v skladu z istim členom ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognili uporabi tega zakona, razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Drobitev javnih naročil pa je opredeljena tudi kot ena izmed kršitev, za katero se lahko naročniku izreče sankcija.
ZJN-3 se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja mejnih vrednosti iz 21. člena ZJN-3, ki je za blago in storitve 20.000 eur brez DDV in za gradnje 40.000 eur brez DDV (na splošnem področju). Pri tem so te mejne vrednosti bistveno nižje od tistih, za katere uporabo pravil javnega naročanja zahteva EU zakonodaja (134.000 eur brez DDV za blago in storitve in 5.225.000 eur brez DDV za gradnje).
Za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od navedenih mejnih vrednosti iz 21. člena ZJN-3, to je 20.000 oz. 40.000 eur brez DDV (t.im. evidenčna naročila), je naročnik tudi v skladu z ZJN-3 dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Dolžan je upoštevati tudi načelo transparentnosti, in sicer na način, kot je opisano spodaj.
Naročnik mora za vsa evidenčna naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3 (t.im. statistično poročanje evidenčnih naročil).
Na novo pa je ZJN-3 določil tudi, da mora za tista evidenčna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo ZJN-3 ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto. Seznam mora vsebovati opis predmeta, vrsto predmeta, vrednost oddanega naročila brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.
Statistično poročanje in objava seznama morata biti izvedena vsako leto do zadnjega dne februarja s podatki za preteklo leto.
Z vsem navedenim je tako zagotovljena večja transparentnost tudi tistih naročil, za katere se sicer ne izvaja eden izmed postopkov, določenih v 39. členu ZJN-3.
Namen predloga predlagatelja je torej že upoštevan v zakonodaji, ki ureja javno naročanje, saj tudi za t.im. evidenčna naročila predpisuje spoštovanje načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter od uveljavitve ZJN-3 aprila 2016 zagotavlja tudi večjo transparentnost pri teh naročilih.
Ministrstvo za javno upravo pa si bo tudi v bodoče prizadevalo za izboljšanje ureditve javnih naročil, zlasti za še bolj pregleden, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja ter večjo konkurenčnost in gospodarnejšo rabo javnih sredstev.