Vlada naj takoj odpravi korupcijska tveganja v sistemu javnega naročanja!

Odziv Ministrstva za finance

Namen pravil javnega naročanja je zagotoviti transparentno in gospodarno oddajo javnih naročil brez dajanja neutemeljene prednosti posameznim ponudnikom. V skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) morajo slovenski naročniki povpraševanja v zvezi z javnimi naročili objaviti na portalu javnih naročil, če je vrednost blaga ali storitev enaka ali višja od 20.000 EUR (brez DDDV), vrednost gradenj pa enaka ali višja od 40.000 EUR (brez DDV). Postopki javnega naročanja, kot jih opredeljuje zakon, nalagajo naročniku, ponudniku in podizvajalcu obvezna ravnanja ter urejajo možne načine naročanja ter vključevanja zahtev in kriterijev za preverjanje usposobljenosti ponudnikov in ocenjevanje ponudb v postopek javnega naročanja. Zaradi neizogibnih formalnih obveznosti v zvezi z vodenjem in sodelovanjem v postopku javnega naročanja je oddaja naročila po postopku iz zakona lahko zamudna, stroški postopka, ki vključujejo stroške naročnika, ponudnika in uradnih evidenc, iz katerih se pridobivajo dokazila, relevantna za oddajo naročila, pa v povprečju znašajo 25.000 EUR. V skladu z navedenim je treba pri urejanju javnega naročanja upoštevati pozitivne in negativne učinke objavljanja javnih naročil ter obvezno objavljanje predpisati od tistih vrednosti dalje, ko to opravičuje razlika v cenah prejetih ponudb glede na stroške vodenja in sodelovanja v formalnem postopku. V skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja in javnofinančnimi predpisi morajo namreč naročniki pri oddaji naročil, ne glede na način njihove oddaje, zagotoviti gospodarno rabo javnih sredstev, zaradi česar naročniki za naročila, za katera glede na njihovo vrednost povpraševanja ni treba objaviti, praviloma zbirajo vsaj tri konkurenčne ponudbe.

V skladu z navedenim Ministrstvo za finance ugotavlja, da predloga ni primerno vključiti v javnonaročniško zakonodajo.