24. 1. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Zdravniki lahko opravljajo pri svojem delodajalcu javnemu zdravstvenemu zavodu tudi zdravstvene storitve, ki so prihodki javnega zdravstvenega zavoda iz naslova opravljanja tržne dejavnosti. Veljavna zakonodaja, to je Zakon o zavodih, dopušča javnih zavodom opravljanje dopolnilne dejavnosti (oz. dejavnosti prodaje storitev na trgu), če razpoložljive zmogljivosti to omogočajo. Izvajanje dodatne dejavnosti javni zavod ne sme izvajati na račun slabše kakovosti in obsega zagotavljanja storitev, ki predstavlja program javne službe zavoda. Tržna dejavnost se v javnih zdravstvenih zavodih opravlja izven okvirov dejavnostih, dogovorjenih s pogodbo z ZZZS za izvajanje javne zdravstvene službe in presega obseg dejavnosti javne službe zavoda, določenega s področno zakonodajo. Opredeljena je z aktom o ustanovitvi in statutom zavoda. Poglavitni cilj tržne dejavnosti v javnih zavodih ni pridobivanje dobička, temveč je dopolnitev temeljne dejavnosti, predvsem če zmogljivosti niso povsem izkoriščene, izboljšanje kakovosti te dejavnosti ter zmanjšanje porabe javnih sredstev. Javni zdravstveni zavodi torej lahko opravljajo tudi samoplačniške dejavnosti, če imajo za to na razpolago opremske in kadrovske kapacitete, vendar ob pogoju, da se ta dejavnost izvaja izven delovnega časa, ki je namenjen za izvajanje javne zdravstvene službe. Pomembno pa je, da se v skladu z Zakonom o računovodstvu zagotovi transparentnost obeh dejavnosti ter obseg opravljanega dela, ločeno spremljanje poslovanja in poslovnega izida obeh dejavnosti, to je javne in tržne dejavnosti. Javnim zdravstvenim zavodom ne moremo povsem odvzeti možnosti opravljanja samoplačniške dejavnosti, saj nekateri pacienti želijo samoplačniške storitve (npr. tiste, ki niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), prav tako samoplačništvo omogoča boljšo izkoriščenost opreme.
Nekateri javni zdravstveni zavodi pa oddajajo v najem neizkoriščene prostorske in opremske kapacitete koncesionarjem ali zasebnikom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Najemnine od oddaje prostorov in opreme javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelje je Republika Slovenija, so v skladu z Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, prihodek ustanovitelja. Dopustno je, da pri koncesionarju oz. zasebniku, ki izvaja zdravstveno dejavnost, delo na podlagi podjemne pogodbe opravlja tudi zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, vendar mora pridobiti soglasje sveta javnega zdravstvenega zavoda, kjer je zaposlen. Za izdajo soglasja za delo pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 53. b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Še posebej je potrebno preveriti, da zdravstveni delavec z delom pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ne presega obsega največje še dopustne tedenske obremenjenosti vsakega posameznega zdravstvenega delavca, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta.
Predlog je slab! Kje ste še videli, da je isti zdravnik zaposlen v eni ustanovi (Javni zavod) in istočasno še v drugi, zasebni? Jaz nikjer! Pravilni predlog bi bil - če si zaposlen v javnem zdravstvu , NE moreš imeti/delati še v zasebni ambulanti/bolnici - pika! - In obratno!
Bojim se, da predlog ne bo uspel, saj je to premočna združba, ki izsili vse kar si zamisli. Kje so pa kakšne stavke delavcev, ki morajo preživeti z 600 evri - toliko dobijo dohtarji za dežurstvo? Me res zanima koliko plačujejo v bolnišnicah za svoje prostore za privatno dejavnost..
Delavci sploh ne upajo pomisliti na stavko, ker potem še tistih ubogih 600€, ne bodo dobili.
V nekaterih družbah v drugih panogah dejavnsti imajo konkurenčno klavzulo vnešeno v pogodbi o delu in delavec niti po zamenjavi zaposlitve ne sme določen čas opravljati del, 'vezanih s prejšnjim delom'. Preko davčne številke se lahko najdejo podatki o izplačilih. Goljufije so pa povsod in se kumulirajo.
Konkurencna klavzula je zapisana zgolj na papirju, njenomuresnicevanje v praksi ne pride do izraza oz. v primerih krsitev nihce ne ukrepa.
Konkurenčna klavzua je zgolj napisana na papirju ker se podjetja ne odločajo, da jo bodo uveljavljala.
Ob uveljavljanju konkurenčne klavzule so namreč v času trajanja prepovedi dolžna bivšemu zaposlenemu plačevati odškodnino za to, da se ne sme zaposliti pri konkurenčnem podjetju.
Za delo v času, ko je delavec zaposlen, pa v vsakem primeru potrebuje soglasje delodajalca, tudi če v pogodbi o zaposlitvi ni konkurenčne klavzule.
Mogoče se ne nanaša direktno na predlog ampak obvezna uvedba preverjanja prisotnosti zdravnikov sploh v bolnicah. V UKC se temu upirajo (le zakaj?). Vsi ki delajo na račun prisotnosti in nadur v bolnicah bodo tukaj izviseli.
Modra knjiga normativov in standardov za zdravnike in zobozdravnike je vsem poznana, samo ne vem ali je bila sprejeta?
www.zdravniskazbornica.si/f/4521/modra&
Absolutno podpiram podani predlog. Gre za cisto zlorabo javnega in zasebnega partnerstva. Naj se jasno loči zasebno in javno zdravstvo. Drzava pa naj le premisli koliko koncesij bo podelila.
No, samoplačniške storitve, za katere račun izstavi javni zavod, s takšnim početjem načeloma nimajo nič, zato lahko kar ostanejo.
S preostankom predloga se strinjam.